Pri nas mamo na leto ponavadi okoli pet bal ostalo je suho seno. In v štali dve ali tri glave. Balo fotramo ponavadi pozimi in mešamo s suhim tako da je bala odprta 14 dni in tud več pa se še nobena ni pokvarla

če imaš pitance itak ni problem, če je malo plesniva. za molznice je problem. sicer pa če so 3 živali in ne krmiš ničesar drugega, bi jo morale v 1 tednu pojest (govorim o molznicah). če je še kaj drugega zraven se poraba zmanjša. če imaš dojilje, pitance ali telice, pojejo manj. torej bi bila verjetno kar za 10 dni. absolutno pa krmi bale pozimi, ko je hladno.

_toni je napisal/a:

če imaš pitance itak ni problem, če je malo plesniva. za molznice je problem.

Če se prav spomnim, je blo že v eni drugi temi govora o tem, da je plesniva silaža dobra za pitance. Ne vem kakšne količine imate v mislih, samo zdrava pamet mi pravi, da plesniva silaža ni dobra za nobeno žival. Sicer ne vem kakšna praksa je drugod, samo pri nas vsako balo, ki je kaj plesniva prej preberemo in gre plesniva silaža direkt na gnoj, šele potem gre bala v krmilni voz.

Hvala vsem za odgovore. Doma nameravamo imeti okoli 20 ovc. Sepravi vsaka ena povrže in je skupno 40 ovc. Zdej jaz sem slišal naslednje:
10 ovc=1 krava. Zdej nevem kok to drži ampak jaz mislim, da bi 20 starih in 20 mladih pojedlo silažno balo v pravem roku. Nameravamo namreč balirat nemško deteljno oz. lucerno v silažne bale. Zdej nevem kok vi kaj posušite krmo, da jo lahko zbaliraš zato bi prosu vas, ki o tem več veste, če bi lahko cca v % zapisali kok mora bit posušena, da jo lahko zbaliraš. Bi blo 30% dovolj osušena?

Lp

traktor987, 30% je pri lucerni premalo. vsaj 40, najbolje je pa 50%.

ffarmer, je že tako, da vsako pretiravanje škodi. plesniva krma je problem zato, ker so nekateri mikotoksini (''strupi'' in metaboliti gliv) zelo podobni spolnim hormonom, zato so ob krmljenju krav s plesnivo silažo hude plodnostne motnje (zvrgavanje, gonjenje brejih krav itd.). kar pa se tiče bolezni - za prežvekovalce ni nevarnosti, ker se v vampu zadeve ''normalizirajo'', plesni pocrkajo in ni problemov. tudi krave, ki niso več namenjene reprodukciji, brez problema dobijo nekaj plesnive krme. seveda obstajajo tudi škodljive plesni. bela plesen, ki jo pa najdemo povečini na silaži, je ista plesen, kot je na plesnivih sirih z belo žlahtno plesnijo. torej ni škodljiva. za prežvekovalce pa sploh ne.

Zdravo,

tudi jaz sem mnenja, da je bolje malo bolj posušiti, kot malo manj, ker je manjša verjetnost, da se pokvari. Mi vedno posušimo približno do polovice in se še ni zgodilo, da bi se pokvarilo ali da bi se voda ulila, ko se odpre balo. to se mi je enkrat zgodilo, ko sem pomagal pri sorodnikih, ko so bili na dopustu. mislim, da je živina še povohala ni in je romala na gnoj.

Če je pri nas kaj plesniva bala, damo tisti del na gnoj. Ker tudi sami radi jemo prvovrstno hrano, takšno privoščimo tudi našim živalim.

lp

cebelar5 je napisal/a:

Mi vedno posušimo približno do polovice in se še ni zgodilo, da bi se pokvarilo........ Če je pri nas kaj plesniva bala, damo tisti del na gnoj.

Simon MS je napisal/a:

cebelar5 je napisal/a: Mi vedno posušimo približno do polovice in se še ni zgodilo, da bi se pokvarilo........ Če je pri nas kaj plesniva bala, damo tisti del na gnoj.

Očitno je za večino pokvarjena silaža tista, ki smrdi, plesnive pa ne štejejo za pokvarjeno. Vendar je plesen z vsemi mikotoksini za živali močno nevarna (in Toni tukaj nima prav, plesen v silažah ni enaka kot na siru in tudi pitancem se pozna krmljenje plesnive živali na slabših prirastih) ocetna ali maslena kislina, ki povzročata smrad mokre silaže pa živalim nista škodljivi pač pa samo neokusni in take silaže živali manj požro, zato pa ni zaželjena. Pri presuhi silaži je pogosto problem plesen, ki je na zunaj niti ne opazimo - silaža še ni premrežena z miselijem plesni, vendar pa so mikotoksini že prisotni v krmi. Zato se sam nagibam k bolj rahlo uvelim silažam s 30 do največ 40% suhe snovi. Kakovost silaže pa tako ni toliko odvisna od sušine kot od časa košnje, ter jakosti tlačenja (stiskanja) in kakovosti pokrivanja (ovijanja pri balah). Razen zgodaj spomladi inpozno jeseni pri nas v povprečno lepem dnevu trava nad 30% SS uvene že v par urah. V vročem in sušnem poletnem dnevu pa ima toliko SS praktično že ob košnji. Skratka pogosto se preveč ukvarjamo z venenjem pa premalo s tlačenjem in tesnjenjem. Oba ta dejavnika pa na kakovost silaže veliko bolj vplivata kot uvelost.

kmetovalec, možno. kar pa sem jaz podatkov zasledil, je bilo tako, kot sem napisal. sigurno pa je najboljše krmiti neoporečno silažo... in omenil sem, da je vse odvisno od količine...

_toni je napisal/a:

traktor987, 30% je pri lucerni premalo. vsaj 40, najbolje je pa 50%. . bela plesen, ki jo pa najdemo povečini na silaži

Da niso to le kvasovke?