Živjo!
Kaj je boljše, gnojiti z trosenjem gnoja ali polivati pričko?
lp

Harmonikar je napisal/a:

Živjo! Kaj je boljše, gnojiti z trosenjem gnoja ali polivati pričko? lp

pričko

no pa gnojnico "prička" govorimo pr nas.

Res nihče ne ve ali je boljše travnike gnojiti z trosenjem gnoja ali z polivanjem gnojnice?

gnojnica je boljša, ker je bolj lepo porazdeljena in lahko gnojiš med sezono, saj ne pušča ostankov. z gnojem pa samo spomladi, pa res dobro razbranat, ker si ga res ne želiš v krmi. tako da je gnojnica boljša.

Gnoj je boljši! Vendar samo če je navožen v jeseni, da se čez zimo in zgodnjo pomlad dobro razgradi. Ta gnoj potem tvori odlično humusno povrhnjico, ki daje hranila koreninam, ko dež spira gnoj, prav tako pa dobro drži vlago v zemlji in ruše razna sušna obdobja ne prizadanejo toliko. Spomladi ga je boljše odpeljati na kup in ga zvoziti jeseni, zaradi že zgoraj omenjenih ostankov gnoja v krmi.

problem jesenskega (in zimskega) gnojenja je izredno velika izguba dušika. če gnoj napelješ na površino, imaš (na njivi ali travniku, ni važno) v 1 tednu 70% izgub dušika. 70% če je dež, se spira (vegetacije razen na primorskem od oktobra naprej ni), če je sonce, izhlapeva. torej je to izredno neekonomično in okoljsko sporno. gnojit s topnim dušikom (v gnoju ga je veliko) je strokovno (in, če logično razmisliš) sporno v času, ko ni vegetacije. z gnojem je treba gnojit takrat, ko ga lahko čim prej zadelaš v zemljo. najboljš bi blo isti ali naslednji dan.

organske snovi naj bi blo (in je po analizah tal tudi vedno je) na travnikih dost, ker - ko poteka rast rastlin, poteka vedno tudi razgradnja. spodnji listi stalno odmirajo in so dovolj velik vir organske snovi. zato ni nujno dodajat še enega vira organskih snovi. sušo ruša prenese bolje, vendar so tu druge negativne posledice jesenskega gnojenja z gnojem. bolj učinkovito je mineralno gnojenje, jasno pa po gnojilnem načrtu.

idealno rast travinja dosežemo s pravilnim gnojenjem med rastno sezono. torej fosfor in kalij spomladi za celo leto, dušik vsako košnjo posebej, ne več kot 60kg/košnjo/ha. lahko je tudi gnojnica vmes, samo je na govedorejskih, predvsem mlečnih kmetijah, ponavadi velik problem prevelika založenost s kalijem. zato je bolje uporabljati mineralna N-P gnojila, brez kalija, ki ga je dovolj v organskih gnojilih.

pri nas z gnojem gnojimo travnike samo spomladi, ker ga nimamo kam drugam dat. v jeseni pa sploh ne.

_toni je napisal/a:

problem jesenskega (in zimskega) gnojenja je izredno velika izguba dušika. če gnoj napelješ na površino, imaš (na njivi ali travniku, ni važno) v 1 tednu 70% izgub dušika. 70% če je dež, se spira (vegetacije razen na primorskem od oktobra naprej ni), če je sonce, izhlapeva. torej je to izredno neekonomično in okoljsko sporno. gnojit s topnim dušikom (v gnoju ga je veliko) je strokovno (in, če logično razmisliš) sporno v času, ko ni vegetacije. z gnojem je treba gnojit takrat, ko ga lahko čim prej zadelaš v zemljo. najboljš bi blo isti ali naslednji dan.

Mislm, da se zadnji stavek ne sklada s prejšnjimi oz. vprašanjem nekaj prispevkov nazaj. Razen, če obstaja kak način, da zadelaš gnoj v zemljo na travniku.

_toni je napisal/a:

organske snovi naj bi blo (in je po analizah tal tudi vedno je) na travnikih dost, ker - ko poteka rast rastlin, poteka vedno tudi razgradnja. spodnji listi stalno odmirajo in so dovolj velik vir organske snovi. zato ni nujno dodajat še enega vira organskih snovi. sušo ruša prenese bolje, vendar so tu druge negativne posledice jesenskega gnojenja z gnojem. bolj učinkovito je mineralno gnojenje, jasno pa po gnojilnem načrtu.

Katere so še ostale negativne posledice gnojenja s hlevskim gnojem? Jasno da je mineralno gnojilo bolj učinkovito, samo kaj ko je nekajkrat dražje od hlevskega (oz. vsak živinorejec ga ima doma na pretek kot 'stranski produkt') pa tudi povsod se ga ne sme uporabljati.

ni blo v tem kontekstu, sm pa pač napisal... škodit ne more...

jasno, da ne moreš povsod delat tko, kot bi blo najboljše. tud nobena stvar ni za vse najboljša. treba je sklepat kompromise... najbolje bi blo imet gnoj za na njive, gnojevko ali gnojnico pa travnike. ni treba bit tok pikolovski, no

_toni je napisal/a:

jasno, da ne moreš povsod delat tko, kot bi blo najboljše. tud nobena stvar ni za vse najboljša. treba je sklepat kompromise... najbolje bi blo imet gnoj za na njive, gnojevko ali gnojnico pa travnike. ni treba bit tok pikolovski, no

Nisem nič pikolovski, ampak ne da se nekih priporočil posploševat za celotno državo in vse vrste kmetov Pri nas imamo recimo primer ko na dan 'pridelamo' okol tono in pol gnoja (približna ocena glede na porabljeno krmo) ter skoraj nič gnojnice - tistih dobrih 100m3 na leto je pa itak v večini voda (izpiranje gnoja na gnojišču) in potem nimamo druge kot da vozimo gnoj tudi po travnikih v kar velikih količinah in to od zadnje košnje pa vse do marca recimo. (pa brez zamere @toni, če sem preveč pikolovski)