Sem na kmetiji ki ima 6ha obdelelvalnih površin in še 30ha gozda na 700m... vsak običajn kmet bi brez suibvencij živle težko oz bi hodil na šiht zato da bo lahko delal na kmetije.... kje je logika

meni ni težko obdelovat bregov in če bi dobil kakšno kmetijo z 10 obdelovalnik površin bi bil čisto vesel... res pa je da je mehanzacija mnogo predraga in bi morala država gledati predvsem na to da bi kmetje dobili ustrezno mehanizacij za njihv teren... velikokrat se vidi v črni kroniki ko kmet preceni svoje zmožnosti ali pa se zaradi bilo česa prekucne in ubije ( u tem primeru ostanejo ponavadi na kmetiji ženske same z otroci) kar pa mislim da je propad kmetije skoraj 80%... včasih (beri 30let nazaj) je na kmetiji živelo po 10 ljudi in so preživeli skorajda brez problema vendar danes na kmetiji živi maximalno tam do 5 ljudi in se nemorejo preživeti ker se baje ''nič ne splača'' to je tudi narobe zapisano v glavah kmetov... use se splača vendar se je potrebno potrudit in tudi če česa nimaš počakt mogoče pa bo dnar al pa možnost da boš tist dubil...

Lep pozdrav Rok

Pred 30 leti kmetije že niso več preživljale po 10 ljudi, vsaj pri nas v hribih ne. Jaz sem šla s kmetije na šiht pred 40 leti, in dosti nas je bilo takih. Pred kakimi 100 leti, ko so bili kmetje res še spoštovani in so številni ljudje živeli od kmetije, pa je življenje teklo precej drugače. Ni bilo treba plačevati elektrike, nafte, tehničnih pregledov za traktorje, ni bilo avtov, ne stroškov za socialno zavarovanje. Kmetje so skromno hrano doma pridelali, divjad ni delala škode na kulturnih površinah (ni imela priložnosti, ker je bilo dosti "raubšicov"). Moj prednik je mesarju vsako leto prodal vola, kar je zadostovalo za davke in za celoletno plačo za hlapca. A misliš, da bi jaz danes z izkupičkom od enega vola "prišla skozi"? Pa tudi mislim, da jih ni prav dosti, ki bi se bili pripravljeni vrniti v čas brez elektrike in traktorjev.

Ja, imaš prav, če ženska sama z otroki ostane na kmetiji, to pogosto pomeni propad kmetije. Vseh težkih del pa le ne zmoremo, otroci si pač poiščejo lažji kruh, če imajo možnost. Včasih pa ni bilo tako. Moja predhodnica 2 generaciji nazaj je sama vodila kmetijo, imela pa je hlapca in najete delavce. Brez problema, tudi brez šihta in brez subvencij!

Marsikak zaslužek se res da najti na kmetiji, samo vsak kmet bi moral biti tudi iznajdljiv trgovec. Tako da ni samo vprašanje miselnosti "v glavah", ampak predvsem talent in sposobnost posameznika. Tudi fizična sposobnost je pomembna.

ena nova tle
Najprej se vam v imenu moderatorjev zahvaljujem za vaše lepe prispevke!
Ja, seveda življenjski standard se je zelo dvignil, ampak to pa ni zastonj! Vse se plača!

Saj sam s kmetije, s take ki je bila nekoč mala in se je potem malo povečala, ampak imam vseeno pomisleke glede kmetij, ki so se nekoč preživljale z delom hlapcev in dekel! Nekateri gospodarji tudi niso imeli mere in so delavno silo preveč izkoriščali. Poznam dve nekoč mogočni kmetiji (beri nekoč imeli veliko dekel in hlapcev), ki gresta danes dobesedno na kup. V dveh generacijah se je vse obrnilo in se bo z veliko verjetnostjo vse skupaj nekega dne tudi končalo.

Da seveda se da marsikak zaslužek najti tudi na kmetiji. Ampak potem mora biti človek cel dan doma, da se lahkoukvarja s kakšno dobičkonosno dejavnostjo. Osnovna kmečka dela pa ne smejo pobrati preveč časa. Možnosti so recimo prodaja drv, morda tudi samo izdelava iz goli, kar je pa donosno je pa kuhanje žganja v večjih količinah, iz desetin ton kupljenega sadja letno seveda.

Toliko za tokrat, pa še kaj pokomentirajte!

Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni!

Se bom še malo "vtaknila" glede izkoriščanja hlapcev in dekel. Moj ata je bil hlapec (kmetijo je pozneje dobil od svoje tete) in na tisti čas ni imel slabih spominov. Je bila pač služba. Zaslužek je bil tak, kot ga je narekoval trg - sindikatov v tistih časih še niso poznali. Če je bil kakšen gospodar izkoriščevalski in je grdo delal s svojimi pomočniki, so šli pač ta dobri drugam; ostali so tisti, ki jih drugje niso vzeli.

Toliko o tem, ker je v nas še zmeraj polno predsodkov (posledica šolske "vzgoje") glede brezpravnih hlapcev in dekel in mogočnih gospodarjev. Ponavadi je bilo tako, da so gospodarji in gospodinje enako delali kot njihovi delavci.

Saj tudi danes nimamo ravno pravične družbe, nismo plačani po vloženem delu. Tudi v času "enakosti in delavskih pravic" so imele ene pravice večjo težo kot druge.

To je zgolj moje mnenje, da ne bom preveč pametna. Sanjam o času, ko bo spet mogoče najeti hlapca na kmetijo. Za primerno plačilo, seveda. Nekateri večji kmetje v nižini (s specializirano proizvodnjo) jih imajo, v Avstriji tudi. Mi v strminah smo pa bolj omejeni, ker kmetija ne da toliko dohodka, da bi si iz tega plačal delavca. Posledica: vse več zaraščenih površin.

Ojla, zdaj moram pa res na delo, pa se še drugič kaj oglasim! Lep dan vsem skupaj!

Pri naši kmetiji je bila zadeva takšna...50let nazaj ko je prišel na kmetiji ata... je bila kmetija samooskrbovalna in je na njej živelo 10 ljudi... ata je tudi imel dodtno dejavnost...(kuhanje apna) s tem je kupil prvi traktor v vasi... prekril in dozidal hlev... imel prvi avto v vasi... naredil svojo hišo... in še bi lahko našteval. Vendar se je potem... kasneje zgodilo to da so stari gospodarji gospodarili do smrti in niso hoteli prepusti kmetije mladim... in s tem so spodili otroke delat... kmetija je pa začela skoraj da propadati ker težjih fizičnih del starejši nemorejo delat. Ko naenkrat ostane 5 starih ljudi na kmetiji je hudič. In redek se bo hotel vrniti na kmetijo če se je odvadil delat in odbrenka tistih 8 ur dela potem pa pride domov in se uleže .. in dan je končan(Na kmetiji je pa čisto drugače saj kmetija potrebuje celega človeka...) ter zopet štartati s kmetijstvom s staro mehanizacijo in slabo infrastrukturo.