Čestitke JCB, po mojem okusu zelo lična zgradba.

Pa še nekaj komentarjev:
- talna plošča je dilatirana predvsem zaradi temperaturnih razlik in zaradi s tem povezanega pokanja le - te. Pravilno je dilatacija izvedena tudi pri stebrih.
- tudi 3cm izolacije ki jo imate na kritini na hiši je dejansko samo proti kondenčni obrizg (predvidevam da imate prepihovano streho).
- statika verjetno res pravi da ni nekih horizontalnih sil (če je bil potres sploh računan), kar je nekako logočno - predvsem zaradi lahke strešne konstrukcije. Ampak mogoče bi se vseeno morali temeljem malo bolj posvetiti - glede na nivo ostalih del.
- tampon je res morda kar malce preveč profi izvedba za strojno lopo. No ampak ziher je ziher.
- upam da ste ostrešje - predvsem špiravce - vijačili. Pri odprtih ostrešjih zna biti veter nevarna reč.
- stebre ste pa res natančno odrezali (in zabetonirali podložni beton) da so stali sami od sebe. Čudi me da "varnostni inženir" ni protestiral. Sam ne vem če bi se sprehajal med stebri, še posebej če je toliko ljudi na gradbišču...
- če ti urbanisti dopuščajo višini 6m, potem bi bilo smiselno upoštevati nasvet WK (sam imam vse nadstreške in tudi strojno lopo prenizko).
- upam da imaš dostop v lopo z obeh strani. Sicer boš moral - glede na širinio naprej pet strojev premakniti da prideš do šestega.
- treba je seveda gledati vnaprej - upam da je lopa razširljiva v dolžino...
- nekje so bili omenjeni problemi z italjansko pločevinasto kritino. Dodal bi le to, da cena pri teh kritinah ni vse, treba je preveriti tudi debelino pločevine (najcenejše italjanske so ponavadi tudi zelo zelo tanke, tako da se na njih pozna že manjša toča). Ko smo že ravno pri toči - ustrezno izdelana in na ostrešje pritrjena pločevinaste kritine se dobro obnesejo v primeru toče. Zdržijo udar največjih zrn toče (več kot opečna in betonska), če seveda gledamo funkcionalnost - streha drži. Druga stvar pa je seveda ta, da zavarovalnica noče priznati škode na taki kritini, če je kritina samo deformirana (lak ni poškodovan) - izgovarjajo se, da je še vedno funkcionalna, zavarovana pa je baje funkcionalnost... Je pa vprašanje katera kritina je najboljša eno izmed vprašanj v seriji "one million dollar questions."

moid je napisal/a:

Čestitke JCB, po mojem okusu zelo lična zgradba. Pa še nekaj komentarjev: - talna plošča je dilatirana predvsem zaradi temperaturnih razlik in zaradi s tem povezanega pokanja le - te. Pravilno je dilatacija izvedena tudi pri stebrih. - tudi 3cm izolacije ki jo imate na kritini na hiši je dejansko samo proti kondenčni obrizg (predvidevam da imate prepihovano streho). - statika verjetno res pravi da ni nekih horizontalnih sil (če je bil potres sploh računan), kar je nekako logočno - predvsem zaradi lahke strešne konstrukcije. Ampak mogoče bi se vseeno morali temeljem malo bolj posvetiti - glede na nivo ostalih del. - tampon je res morda kar malce preveč profi izvedba za strojno lopo. No ampak ziher je ziher. - upam da ste ostrešje - predvsem špiravce - vijačili. Pri odprtih ostrešjih zna biti veter nevarna reč. - stebre ste pa res natančno odrezali (in zabetonirali podložni beton) da so stali sami od sebe. Čudi me da "varnostni inženir" ni protestiral. Sam ne vem če bi se sprehajal med stebri, še posebej če je toliko ljudi na gradbišču... - če ti urbanisti dopuščajo višini 6m, potem bi bilo smiselno upoštevati nasvet WK (sam imam vse nadstreške in tudi strojno lopo prenizko). - upam da imaš dostop v lopo z obeh strani. Sicer boš moral - glede na širinio naprej pet strojev premakniti da prideš do šestega. - treba je seveda gledati vnaprej - upam da je lopa razširljiva v dolžino... - nekje so bili omenjeni problemi z italjansko pločevinasto kritino. Dodal bi le to, da cena pri teh kritinah ni vse, treba je preveriti tudi debelino pločevine (najcenejše italjanske so ponavadi tudi zelo zelo tanke, tako da se na njih pozna že manjša toča). Ko smo že ravno pri toči - ustrezno izdelana in na ostrešje pritrjena pločevinaste kritine se dobro obnesejo v primeru toče. Zdržijo udar največjih zrn toče (več kot opečna in betonska), če seveda gledamo funkcionalnost - streha drži. Druga stvar pa je seveda ta, da zavarovalnica noče priznati škode na taki kritini, če je kritina samo deformirana (lak ni poškodovan) - izgovarjajo se, da je še vedno funkcionalna, zavarovana pa je baje funkcionalnost... Je pa vprašanje katera kritina je najboljša eno izmed vprašanj v seriji "one million dollar questions."

Hvala za čestitke!

Kar se tiče dialtacije, vse kar si napisal drži!
Kar se tiče izolacije na pločevini, s kater imamo pokriti stanovanjski hiši, drži, izloacija je namenjena temo da kritina na kondenzira na spodnji strani, poleg izolacije je čez še alu folija. Ena streha ima zračni most (nekoč bo v tej hiši izkoriščena mansarda/podstrešje), na drugi, pa ni bilo potrebe delati to, ker je v celoti neizkoriščeno podstrešje, in se tako ali tako zrači.

Ostrešje je v seloti vijačeno (cca 30cm dolgi vijaki, letve - po domače remelni so pribijani s svedrastimi žičniki), tako da tukaj mislim da ne bo težav.

Kar se tiče višine, vem da bi morda lahko billa celotna stvar nekoliko višja, vendar sleme ne sme biti višje od 6m, jaz ga imam sicer 5,55m visoko, kar pomeni da je še nekaj prostora, samo potem bi bil trafo, potrebno bi bilo širiti tudi v širino, za kar pa ni prostora.

Stebri so stali sami in ni bilo bojazni da bi se prevrnili, ker so imeli spodaj "šrift" (izvrtana luknja v steber, zabita armaturna palica, luknja v podložni beton, postavljeno gor in je stalo). Temelji so takšni kakršni so, vem da bi morda lahko bili malo "močnejši", vendar glede na teren in vse ostalo, mislim da res ni bilo potrebe, "kocke" - temelji okoli stebrov imajo dvojno armaturo,... potres je bil upoštevan pri statičnem izračunu, ker porgram drugače "ne zna računati"?!?

Varnostni inženir je več ali manj dremal v senci, oglasil se je pa tako ali tako vedno na koncu!

Ja, debelina pločevine je res pomembna, kar se tiče zavarovalnice, moram reči samo to, odvisno je kje je objekt zavarovan, za kako vsoto in kaj se doreče v sami pogodbi.

LP JCB FAST TRACK

Oj!

Ja takole je s temi našimi temelji. Proti koncu izkopa smo morali že skoraj razmišljati o hidravličnem kladivu ( pikhamer, štemalec,..). Teren je trd in trden, tako, da nismo kompliciral in po nepotrebnim rahljali terena.

Grega S je napisal/a:

Hvala Koliko pa je okvirno vse skupaj stalo? Papirologija, material, izkop,...? Lahko tudi na ZS.

A lahko tudi meni posreduješ okvirne stroške? ZS

LP in hvala

Ja glede zavarovalnic je res tako tako. Mi smo v službi letos na Ptuju menjali opečno kritino na večjem objektu (cca 2000 m2), ki ga je lani poškodovala toča. Kritina je bila stara tri leta.
Delo in novo kritino je v celoti pokrila zavarovalnica. Absurd pa je v tem, da je bilo poškodovane cca 10 % kritine, od tega pa je bilo kritične le polovica ( s tem mislim, da bila MOŽNOST zamakanja dejansko je zamakalo le na nekaj mestih na celotni strehi) ostala polovica so bile le vizualne poškodbe, ki z funkcionalnostjo nimajo veze.

po drugi strani pa poznam primere, ko zavarovalnica ni želela menjati celotne kritine, ki je bila stara 25 let in verjetno okoli 50%poškodovana in to tako poškodovana, da so na po tleh po neurju z traktorjem stran stišali polomljeno kritino. Zavarovalnica je zahtevala zamenjavo le popolnoma polomljenih opek. Ostalo npr. manjka vogal pa so lepo morali ostati na strehi.

Zato pa je potrebno pri zavarovanju VEDNO prebrati drobni tisk!!!!!

LP

Traktor frik je napisal/a:

Oj! Ja takole je s temi našimi temelji. Proti koncu izkopa smo morali že skoraj razmišljati o hidravličnem kladivu ( pikhamer, štemalec,..). Teren je trd in trden, tako, da nismo kompliciral in po nepotrebnim rahljali terena.

Morda prej niti nisem točno napisal kaj me moti.

Ok, če ste prišli do zadosti trdega terena, potem je globina temeljenja verjetno zadostna: "podložni beton" + oblitje stebra + plošča = 20cm + 50cm + cca 15cm = 85cm.

"Podložni beton" je načeloma namenjen izravnavi terena, pri vama pa je - kot berem iz prispevkov že tudi armiran. Tisto kar mi je padlo v oči je to, da med armiranim "podložnim betonom" in temeljem ni nobene armature. Ok, sedaj mi je jasno da steber in "podložni beton" povezuje "štift", čeprav kaka dodatna palica verjetno ne mi škodovala

Lahko rečeta da iščem dlako v jajcu, jaz bom pa rekel da izmenjujemo mnenja.

Sicer pa rajši niti ne pomislim kake temelje ima domača hiša in gospodarsko poslopje...

moid je napisal/a:

Traktor frik je napisal/a: Oj! Ja takole je s temi našimi temelji. Proti koncu izkopa smo morali že skoraj razmišljati o hidravličnem kladivu ( pikhamer, štemalec,..). Teren je trd in trden, tako, da nismo kompliciral in po nepotrebnim rahljali terena. Morda prej niti nisem točno napisal kaj me moti. Ok, če ste prišli do zadosti trdega terena, potem je globina temeljenja verjetno zadostna: "podložni beton" + oblitje stebra + plošča = 20cm + 50cm + cca 15cm = 85cm. "Podložni beton" je načeloma namenjen izravnavi terena, pri vama pa je - kot berem iz prispevkov že tudi armiran. Tisto kar mi je padlo v oči je to, da med armiranim "podložnim betonom" in temeljem ni nobene armature. Ok, sedaj mi je jasno da steber in "podložni beton" povezuje "štift", čeprav kaka dodatna palica verjetno ne mi škodovala Lahko rečeta da iščem dlako v jajcu, jaz bom pa rekel da izmenjujemo mnenja. Sicer pa rajši niti ne pomislim kake temelje ima domača hiša in gospodarsko poslopje...

Ma ni panike!

Tisti 'podližni' beton je tudi konkretno armiran. Nevem, ali imam težave s spominom, ali kaj, samo se ne spomnim, da bi imel katerikoli drug objekt pri nas v sebi toliko armature, kot ga ima tale strojna lopa.

Tudi za moj okus lepo in kvalitetno narejeno! Čestitke!

moid je napisal/a:

Sicer pa rajši niti ne pomislim kake temelje ima domača hiša in gospodarsko poslopje...

Ko smo pred leti rušili staro hišo da je nastal prostor za novo, je bagerist porušil steno do zemlje potem pa je skal iz katerih je bila stena narejena zmanjkalo - nobenih temeljev - tako rekoč so pokosili travo (morda so odštihali še za eno lopato globoko rodovitne zemlje) in začeli zlagati kamenje za steno skoraj en meter debelo. Pa je hiša stala kdo ve koliko časa - vsaj 150 let.

L.p.; Janez

moid je napisal/a:

Traktor frik je napisal/a: Oj! Ja takole je s temi našimi temelji. Proti koncu izkopa smo morali že skoraj razmišljati o hidravličnem kladivu ( pikhamer, štemalec,..). Teren je trd in trden, tako, da nismo kompliciral in po nepotrebnim rahljali terena. Morda prej niti nisem točno napisal kaj me moti. Ok, če ste prišli do zadosti trdega terena, potem je globina temeljenja verjetno zadostna: "podložni beton" + oblitje stebra + plošča = 20cm + 50cm + cca 15cm = 85cm. "Podložni beton" je načeloma namenjen izravnavi terena, pri vama pa je - kot berem iz prispevkov že tudi armiran. Tisto kar mi je padlo v oči je to, da med armiranim "podložnim betonom" in temeljem ni nobene armature. Ok, sedaj mi je jasno da steber in "podložni beton" povezuje "štift", čeprav kaka dodatna palica verjetno ne mi škodovala Lahko rečeta da iščem dlako v jajcu, jaz bom pa rekel da izmenjujemo mnenja. Sicer pa rajši niti ne pomislim kake temelje ima domača hiša in gospodarsko poslopje...

Sploh ni problema, kot si sam napisal, izmenjujemo mnenja!

Ja, se strinjam, da naj bi bil podložni beton za izravnavo temeljnih tal,...
pri nas so izkopali poglobitve za podložni beton z natančnostjo +/- 0,5cm, kar so sproti kontrolirali z nivelirjem, vrh stebrov je bil postavljen z natančnostjo +/- 2mm, kar je zeloo natančno,...

Citiram:

Ko smo pred leti rušili staro hišo da je nastal prostor za novo, je bagerist porušil steno do zemlje potem pa je skal iz katerih je bila stena narejena zmanjkalo - nobenih temeljev - tako rekoč so pokosili travo (morda so odštihali še za eno lopato globoko rodovitne zemlje) in začeli zlagati kamenje za steno skoraj en meter debelo. Pa je hiša stala kdo ve koliko časa - vsaj 150 let. L.p.; Janez

Ja, tako so bile pan narejene stare hiše, v nekaj letih, odkar delam v gradbeništvu / projektivi, sem videl zelo veliko starih objektov, ko so še stali, med rušenjem,... tako se čovek res vpraša kako je lahko to stalo,...
Dejstva so taka, da konec koncev šerši ko je zid manjša je obtežba na temeljna tla, seveda je teža objekta večja,... včasih so ljudje znali obdelovati, se rokovati s kamnom, danes pa se samo gleda kako bo čim hitreje skupaj zmetano, malo betona vmes, pa naj bi že držalo,...

Kje so tisti časi, ki jih morda nikoli več ne bo?

LP JCB FAST TRACK

Pozdravljeni!

Moram pohvaliti zgornjo lopo, ki je narejena res tako, kot mora biti. Pohvalno!

Vprašanje: zakaj ste se odločili za betonske stebre? jaz bi celotno ostrešje postavil na lesene stebre. Za moje pojme bolj enostavno in ceneje. Mislim, da je les primeren tudi za stebre, je na potres manj občutljiv, mislim da bi čisto lepo nadomestil betonske stebre. Povedal sem moje, laično mnenje...čakam na strokovno mnenje
Sicer pa tudi mene zanima cena investicije?
Monter Kocjan....iz naših krajev so. Kako, da ste se za njih odločili sicer nič čudnega, saj so znani po celi "kokoški."

LP, j