nejc je napisal/a:

normativi za kompostne hleve so 7m2/kravo, priporočeno 10m2. Me pa zanima, če bi bilo okej, da bi krmilna miza bila namesto ene izmed sten takšnega hleva, da bi krmilni hodnik bil prav tako na kompostu, v sklopu hleva? Do krmilne mize bi morala biti klančina, katera bi bila zmeraj krajša, ko bi se višala višina komposta. Bi se to obneslo ali mora biti krmilna miza ločena in imeti čiščenje drugače rešeno? lp

V naših pogojih ni priporočljivo. Klančina ne pride v poštev, ker na njej ne moreš rahljati komposta. Poleg tega bi se blato in seč odcejala po klančini in "zamakala" kompost od strani. Tako da mora biti krmljenje zunaj kompostnega hleva.

V Izraelu, kjer ni problemov z vlago in prostorom sicer imajo tudi kompostne hleve z integriranim krmljenjem, vendar pa je v tem primeru potrebno nad 20 m2 na kravo. Pa še krmilna miza mora biti na obeh straneh hleva in krmijo izmenjaje en dan na eni strani, drugi dan na drugi. Na ta način preprečijo pretirano koncentracijo živali (in blata+seča) na eni strani hleva.

Pozdravljeni!

Pri nas imamo manjšo kmetijo, imamo 6 ha travnikov in 2 ha njiv. Kmetujemo bolj kot ne ekstenzivno, bolj za hobi in tradicijo, ter zdravo domačo hrano, kot kaj drugega, oba starša sta v službi, jaz tudi računam da bom kmalu. Redimo 10 - 12 bikov in eno kobilo z žrebetom. Zdaj so biki v vezani reji (razen telet), v štalo ne prideš s traktorjem, kidamo na roke. Ker je stara štala predvidena za rušenje in ker bo čedalje manj časa za delo okrog živine, (nehali pa ne bomo! ), bi radi postavili novo štalo, z rezervo za ene 20 -25 pitancev. Rad bi, da bi bilo čim manj vsakodnevnega dela. Ker vsi priporočate prosto rejo, čedalje bolj razmišljam o rešetkah. Všeč mi je, da ni kidanja. Za tlačen gnoj nimamo dovolj nastila + več dela je, čeprav mi je pa bolj všeč, da je gnoj kot gnojevka, zaradi njiv. Zanimajo me vaše izkušnje, kako se obnesejo težji biki na raznih sitemih. Vem, da jih imajo eni tudi privezane na rešetkah, samo je najbrž treba še vseeno kidat. Že pri teletih se vidi, da kakšnega šibkejšega izločijo, kaj šele pri težjih bikih. Reja brez rogov mi ni všeč, ker težko dobiš več bikcev naenkrat, pa tudi malo nehumano se mi zdi. Stojišč za vezano rejo + transporter se pa najbrž ne splača delat?

grxy je napisal/a:

Pozdravljeni! Pri nas imamo manjšo kmetijo, imamo 6 ha travnikov in 2 ha njiv. Kmetujemo bolj kot ne ekstenzivno, bolj za hobi in tradicijo, ter zdravo domačo hrano, kot kaj drugega, oba starša sta v službi, jaz tudi računam da bom kmalu. Redimo 10 - 12 bikov in eno kobilo z žrebetom. Zdaj so biki v vezani reji (razen telet), v štalo ne prideš s traktorjem, kidamo na roke. Ker je stara štala predvidena za rušenje in ker bo čedalje manj časa za delo okrog živine, (nehali pa ne bomo! ), bi radi postavili novo štalo, z rezervo za ene 20 -25 pitancev. Rad bi, da bi bilo čim manj vsakodnevnega dela. Ker vsi priporočate prosto rejo, čedalje bolj razmišljam o rešetkah. Všeč mi je, da ni kidanja. Za tlačen gnoj nimamo dovolj nastila + več dela je, čeprav mi je pa bolj všeč, da je gnoj kot gnojevka, zaradi njiv. Zanimajo me vaše izkušnje, kako se obnesejo težji biki na raznih sitemih. Vem, da jih imajo eni tudi privezane na rešetkah, samo je najbrž treba še vseeno kidat. Že pri teletih se vidi, da kakšnega šibkejšega izločijo, kaj šele pri težjih bikih. Reja brez rogov mi ni všeč, ker težko dobiš več bikcev naenkrat, pa tudi malo nehumano se mi zdi. Stojišč za vezano rejo + transporter se pa najbrž ne splača delat?

Obstajajo pasme (in posledično tudi križanci), ki so gesko brezrožni. Moj predlog je reja na rešetkah, ker kot si že sam omenil nimaš dovolj slame za nastilj.
+ pri tlačenem gnoju dobiš gnoj in gnojnico, pri rešetkah pa gnojevko.

Ja, saj enega že imamo brezrožnega, samo je že ob vezani reji nekoliko slabši od drugih, ker se težko brani. Pa se mi zdi, da jih niti ni toliko za dobit naenkrat, da bi napolnil boks.
Drugače bi veliko raje imel gnoj, samo ostale stvari me malo skrbijo.

Če prav razumem, bi zaenkrat naredil 2x večjo kapaciteto kot bo trenutno v uporabi. En predlog mogoče - narediš 4 bokse za po 5 ali 6 kom, tolk telet se menda bo našlo hkrati. Lahko narediš na tlačen gnoj, kidanje s krtom vsak dan kolikor same živali porinejo v kanal in potem recimo 1x tedensko greš ročo in pospraviš vse v kanal, nastiljaš s slamo in žagovino. Gnojnično jamo rabiš samo toliko, kar se bo izcejalo iz gnojišča - predvsem zaradi deževja. Prerivale se bodo živali v vsakem primeru ne glede na velikost, z rogovi ali brez in če bodo kakšnega res preveč odrivali stran in bo precej zaostajal v rasti, boš imel na začetku 2 boksa fraj in ga boš lahko prestavil tja, ali pa planiraš kje na koncu še kakšen privez za take primere.
Če pa je nastilj res tak problem, potem ti ne preostane drugega kot rešetke.

Saj sem tudi v tej smeri razmišljal. Če bi šel na gnoj, kaj je primernejše za bike, tlačen ali globoki nastil? Saj nekaj slame je doma, če bi nalašč sejali višjo pšenico, mogoče malo dokupili žaganja/slame, bi tudi šlo.
Tvoj predlog FFarmer je kar dober, čeprav idealnega sistema pa itak ni.
Kaj pa recimo, če bi kdaj imeli tudi 1-2 dojilji? Je zanje tlačen gnoj tudi primeren?
Mogoče kdo ve za koga, oz. ima sam doma hlev na tlačen gnoj ali globok nastilj v okolici Trebnjega, Mirne, Šentuperta in bi bil to pripravljen pokazati?

Sedaj je na kmetiji takle hlev (ni narisano v merilu, ampak za predstavo bo):



Sedaj je krmljenje ročno, jasli so ob steni, odstranjevanje gnoja je ročno (trenutno 5 zelo polnih samokolnic na dan). Rad bi preuredil hlev tako, da bi bile živali v prosti reji, z možnostjo pripenjanja, če bi bilo kdaj potrebno, in da bi bilo manj dela s krmljenjem. Zanima me mnenje oz. predlog (če ga kdo ima) kako hlev čimbolj funkcionalno in seveda čimceneje preurediti za rejo dojilij oziroma rejnic in nekaj pitancev.

@šuligoj, predlagam da opišeš še kaj je v zgornji etaži. Je AB plošča? Je stara štala z velbanim stropom? Pa še, ali imaš možnost živino izpustiti ven direktno na pašnik, zaradi izpusta?

Naša živina ima možnost iti ven na pašnik tudi zdaj pozimi. Krmimo v štali. Trkrat lahko ugibaš kje živali ležijo in prežvekujejo. Na pašniku

Morda lahko poslikaš sedanjo situacijo? V tem primeru ti bodo mojstri dosti lažje svetovali.

Nočem preveč komentirati te teme, čeprav je gradnja moja primarna stroka, vam bom dal nasvet, za Božjo voljo, pred preurejanjem hleva si nabavite vsaj knjigo Živalim prilagojena reja (Rist Michael), Gradnja in preureditev hlevov : priročnik za načrtovanje (Amon Marko). Tisti, ki pa boljše obvladate angleško, pa si poiščite čtivo res izjemne ženske, avtistke in pionirke na področju humane reje živali, dr. Temple Grandin po njenih metodah ravnajo z več kot 50% vse rejne živine v USA!!!

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/temple-grandin-avtistka-in-poznavalka-zivali-in-zenska-ki-misli-kot-krava.html

Kot je rekla dr. Temple Grandin, če jih že jemo, smo jim dolžni vsaj to spoštovanje, da z njimi ravnamo humano. Večina predelav hlevov, ki so bile do sedaj predstavljene v tej temi nikakor ne zadovoljuje naravnih življenskih funkcij in potreb živali, kar pa je še bolj žalostno, opažam, da tudi novi hlevi niso vsi grajeni v skladu s temi zahtevami. Ni dovolj samo upoštevati pravila iz uradnega lista in zagotoviti ustrezne minimalne pogoje, kajti s tem še niso zagotovljeni pogoji, da bo bila živalj zadovoljna, to pa pomeni tudi, da bo bolj zdrava in bolj produktivna. Ni nujno, da bo hlev prilagojen potrebam živali tudi dražji, verjetno celo cenejši, kar pa je zelo pomembno je to, da si v hlevu vse uredite tako, da vam vzame delo v njem čim manj časa in napora.

Nazadnje urejal/a linč 26 Dec 2013 16:39; skupaj popravljeno 1 krat

O tej ameriški avtistki je bil ta teden en film na tv. Res super, po resničnih dogotkih.
To je ta gospa.
http://www.kvarkadabra.net/article.php/Avtistka-ki-misli-kot-zivali