_toni je napisal/a:

v kateri fazi pa je sedaj sploh prevzem mlekarn? vse skupaj je zelo tiho...

Po moje so se "tazagreti" zmenli instrvar potiho poteka, kot vedno. Mleko oz. dnar teče, bodoči lastniki pa pijejo (mleko...)!
Drugač glede koroške je pa Tone zmagu, nihče se ne bo upal pri tej medijski vojni Toneta brcnit v rit!

Pomurska mlekarska zadruga-mleko december
Izhodiščna cena / izmerjeno/dosežena cena
TE: 0,0242 ...../4,85% .../0,1016
BE: 0,0427 ...../3,69% .../0,1576
-------------------------------------------
=+bakt.dodatek+dodatek celice+komercialni dodatek-obračunska izravnava-vrednost odbitkov(izd.obračuna in analiza)+DDV=0,29 €/l

=+bakt.dodatek+dodatek celice+komercialni dodatek+DDV=0,32 €/l

KZ Trebnje-mleko december

M 4,2%
B 3,36%
MO 85608
som. celice 323667

cena: 0,31€/l z DDV

KZ Krka
4,25M,3,59B, som. 270 000. 0,2943€/l brez DDV.

Simon MS je napisal/a:

Pomurska mlekarska zadruga-mleko december Izhodiščna cena / izmerjeno/dosežena cena TE: 0,0242 ...../4,85% .../0,1016 BE: 0,0427 ...../3,69% .../0,1576 ------------------------------------------- =+bakt.dodatek+dodatek celice+komercialni dodatek-obračunska izravnava-vrednost odbitkov(izd.obračuna in analiza)+DDV=0,29 €/l =+bakt.dodatek+dodatek celice+komercialni dodatek+DDV=0,32 €/l

Tudi pri nas je bilo tako v preteklem mesecu- maščoba 4,80, ampak nam nič ne koristi, ker je obračunana največ 4,20, ga pa več litrov z redečenjem dobijo...

gazda09 je napisal/a:

Hrana spet dražja, po kolk vam odkopujejo mleko, menda je po 30 centov, kolk je tona pšenice tam nekje 100 evrov...to je 10 centov za kg pšenice, 1kg kruha pa stane 2 evra, po kolk odkopujejo meso, za eno kravo mesar plača 400-500 evrov, za bika 1000 evrov....kak naj ve potrošnik, če plača v trgovini po 7 evrov/kg mesa al je bčji ali kravji. Kdaj bo ljudem kapnilo, da je kmet v tem času najboljša rešitev, meso, mleko, žita vse se da nabavit pri kmetu, tam v Žabnici pri Kranju je polno kmetij. V trgovin dobiš tolk, kolikor plačaš pri kmetu pa vedno še gratis, nekaj za povrh.

če se gre na trenutno stanje......... potem...........

gazda09 je napisal/a:

Skoraj vsa v Sloveniji pridelana in ponujena pšenica je bila v letu 2010 v povprečju odkupljena po ceni 100 do 130 EUR/t. Po višjih cenah je bila odkupljena pšenica šele kasneje, v jeseni, ko so svetovne borze začele dvigovati ceno. Vir: http://24ur.com/novice/slovenija/danes-z-debelejso-denarnico-po-meso.html

Stanje iz Arsktrp nisem prilepil za analizo letnih average vrednosti ampak za trenutno stanje ki posredno na naše delo zaradi podražitev najbolj vpliva. Naša vhodna surovina se draži, produkti grejo gor. marže ostanejo iste ali višje..... pridelovalec bo pa najverjetneje ostal kjer je.

še enkrat prilepim link, za možno debato v tej temi.

http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1328/5656/b59248ea58/

Par vprašanj za diskusijo.....:

- Boste kot pridelovalci žit čakali z odprodajo zalog, da se cene še bolj zvišajo?

- Kakšno oskrbo imate prašičerejci s pšenično krmilno moko?? Preko pogodbe ali kako drugače?

- Če imate svojo mešalnico: Koliki delež žit obdržite za sebe in koliko prodate?

- Krmila so šla v Emoni s 17. januarjem ponovno gor. Kako boste izničili to razliko v dohodku?

Upam, da sem vrgel kost.

lp

janez

http://www.finance.si/300958/Kako-zaslu%BEiti-ob-podra%BEitvah-hrane

Bi težko kaj dodal.

res je. tole pa mogoče paše kar tule zraven:

Novice.Dnevnik.si Debate/Komentarji
komentar
Recept a la Janković

Slovenija - torek, 25.01.2011Tekst: Tatjana Pihlar

Parlamentarna odbora za kmetijstvo in gospodarstvo bosta danes že tretjo skupno sejo v slabih dveh letih namenila razmeram v prehranski verigi, v kateri si žepe najbolj polnijo trgovci. A drugega kot vnovičnega tarnanja in modrovanja ni pričakovati.

Naj utemeljim. Že leta 1998 je združenje živilske industrije opozarjalo, da pogoje za odkup njihovih izdelkov vse bolj narekujejo trgovske verige, da Mercator kot največji trgovec zahteva dodaten količinski popust na proizvodne cene in tudi, da se trgovci združujejo, sami pa ostajajo razdrobljeni.

Pojdimo dalje. Desetega marca 2005 so prvič sedli skupaj živilci in največji trgovec Zoran Janković (zdaj ljubljanski župan, prej predsednik uprave Mercatorja). Pogovarjali so se o strateškem partnerstvu med živilsko industrijo in trgovino. Tudi takrat so živilci jadikovali, da jih trgovci z visokimi maržami stiskajo za vrat. Razprava pa je tudi pokazala, da so živilci največji sovražniki sami sebi s tem, ko za dva milijona Slovencev proizvajajo 38 vrst hrenovk, ko so neenotni, preštevilni... "Zelo si želim, da bi se kmetje in živilska podjetja organizirali, a ne zato, da bi se lažje pogovarjali z mano, marveč zato, da bi bili učinkovitejši," je takrat dejal Janković.

Njegov recept, kako izžeti ranljive živilce, so posvojili tudi drugi trgovci in ga izpilili do potankosti, saj jim morajo dobavitelji prispevati denar za širitev trgovske verige, humanitarno dejavnost, sponzoriranje športa... S tem so presegli meje zdravega razuma in prekašajo celo evropske kolege, čeprav je nepravična porazdelitev zaslužka v prehranski verigi značilna za vso Evropo.

EU že nekaj let tuhta, kako to odpraviti, a je kmetijski minister Dejan Židan pred časom ugotovil: "EU se giblje kot Titanik - predolgo išče rešitve." Pričakovali bi, da se bo glede na kratkost slovenske obale vsaj naš Titanik premikal hitreje. Toda zdi se, kot da ladja z reševalci pluje po Tihem oceanu, velikem 179,7 milijona kvadratnih kilometrov, in ne po pičlih 46,6 kilometra slovenskega morja.

Neuničljiva čer na tej poti je strahovanje trgovcev, saj dobavitelja, ki razkrije, kako ga trgovec skubi, čaka takojšen izgon. Tako uradnega podatka, kolikšen je v resnici zaslužek trgovcev, ni. Toda če bi ga kdo moral imeti, je to minister Židan, saj je bil še pred 260 dnevi predsednik uprave velikega prehranskega podjetja Panvita. Pod Panvitino okrilje sodi tudi Mesna industrija Radgona (MIR), zato Židan do centa natančno ve, koliko si od vsakega njihovega izdelka vzame katera trgovska veriga. Zelo dobro tudi ve, kako trgovci strahujejo živilce, saj se je prav MIR pred leti uprl prevelikim apetitom najboljšega soseda - in posledično začasno izginil z njegovih polic.

Minister želi zdaj narediti red s pripravo kodeksa pravičnih odnosov v verigi preskrbe s hrano, a ga v bistvu že imamo. Pred tremi leti je lov na trgovce začel varuh konkurence Jani Soršak. Njegovi uslužbenci so trgovcem v navzočnosti policistov zasegli podatke, ki naj bi dokazovali kartelno dogovarjanje med njimi. Nekateri so kasneje z varuhom sklenili pisno zavezo, da kot pogoj za podpis pogodb z dobavitelji ne bodo postavljali zahteve po neupravičenih bonitetah in rabatih. Toda živilci trdijo, da je zdaj še huje.

Priložnost za vzpostavitev pravičnih odnosov v verigi preskrbe s hrano je najverjetneje zamujena. Zapravila jo je država, ki je pred vstopom v EU veselo delila denar za gradnjo živilskih objektov, ki jih je preveč, zato prinašajo izgubo. Zapravili so jo živilci, ker se niso bolje povezali in ker so si v pogajanjih s trgovci zbijali cene. Zapravili so jo trgovci, ki so močno pretiravali z gradnjo prodajaln, saj jih bo kmalu več kot kupcev. Zapravljajo pa jo tudi tisti, ki trgovcem še vedno velikodušno izdajajo gradbena dovoljenja, da se lahko množično "pasejo" na najboljših kmetijskih zemljiščih.

Amen.

PS:kakšen kodeks neki..... Še zakonov se ne spoštuje...

_toni je napisal/a:

res je. tole pa mogoče paše kar tule zraven: Novice.Dnevnik.si Debate/Komentarji komentar Recept a la Janković Slovenija - torek, 25.01.2011Tekst: Tatjana Pihlar Parlamentarna odbora za kmetijstvo in gospodarstvo bosta danes že tretjo skupno sejo v slabih dveh letih namenila razmeram v prehranski verigi, v kateri si žepe najbolj polnijo trgovci. A drugega kot vnovičnega tarnanja in modrovanja ni pričakovati. Naj utemeljim. Že leta 1998 je združenje živilske industrije opozarjalo, da pogoje za odkup njihovih izdelkov vse bolj narekujejo trgovske verige, da Mercator kot največji trgovec zahteva dodaten količinski popust na proizvodne cene in tudi, da se trgovci združujejo, sami pa ostajajo razdrobljeni. Pojdimo dalje. Desetega marca 2005 so prvič sedli skupaj živilci in največji trgovec Zoran Janković (zdaj ljubljanski župan, prej predsednik uprave Mercatorja). Pogovarjali so se o strateškem partnerstvu med živilsko industrijo in trgovino. Tudi takrat so živilci jadikovali, da jih trgovci z visokimi maržami stiskajo za vrat. Razprava pa je tudi pokazala, da so živilci največji sovražniki sami sebi s tem, ko za dva milijona Slovencev proizvajajo 38 vrst hrenovk, ko so neenotni, preštevilni... "Zelo si želim, da bi se kmetje in živilska podjetja organizirali, a ne zato, da bi se lažje pogovarjali z mano, marveč zato, da bi bili učinkovitejši," je takrat dejal Janković. Njegov recept, kako izžeti ranljive živilce, so posvojili tudi drugi trgovci in ga izpilili do potankosti, saj jim morajo dobavitelji prispevati denar za širitev trgovske verige, humanitarno dejavnost, sponzoriranje športa... S tem so presegli meje zdravega razuma in prekašajo celo evropske kolege, čeprav je nepravična porazdelitev zaslužka v prehranski verigi značilna za vso Evropo. EU že nekaj let tuhta, kako to odpraviti, a je kmetijski minister Dejan Židan pred časom ugotovil: "EU se giblje kot Titanik - predolgo išče rešitve." Pričakovali bi, da se bo glede na kratkost slovenske obale vsaj naš Titanik premikal hitreje. Toda zdi se, kot da ladja z reševalci pluje po Tihem oceanu, velikem 179,7 milijona kvadratnih kilometrov, in ne po pičlih 46,6 kilometra slovenskega morja. Neuničljiva čer na tej poti je strahovanje trgovcev, saj dobavitelja, ki razkrije, kako ga trgovec skubi, čaka takojšen izgon. Tako uradnega podatka, kolikšen je v resnici zaslužek trgovcev, ni. Toda če bi ga kdo moral imeti, je to minister Židan, saj je bil še pred 260 dnevi predsednik uprave velikega prehranskega podjetja Panvita. Pod Panvitino okrilje sodi tudi Mesna industrija Radgona (MIR), zato Židan do centa natančno ve, koliko si od vsakega njihovega izdelka vzame katera trgovska veriga. Zelo dobro tudi ve, kako trgovci strahujejo živilce, saj se je prav MIR pred leti uprl prevelikim apetitom najboljšega soseda - in posledično začasno izginil z njegovih polic. Minister želi zdaj narediti red s pripravo kodeksa pravičnih odnosov v verigi preskrbe s hrano, a ga v bistvu že imamo. Pred tremi leti je lov na trgovce začel varuh konkurence Jani Soršak. Njegovi uslužbenci so trgovcem v navzočnosti policistov zasegli podatke, ki naj bi dokazovali kartelno dogovarjanje med njimi. Nekateri so kasneje z varuhom sklenili pisno zavezo, da kot pogoj za podpis pogodb z dobavitelji ne bodo postavljali zahteve po neupravičenih bonitetah in rabatih. Toda živilci trdijo, da je zdaj še huje. Priložnost za vzpostavitev pravičnih odnosov v verigi preskrbe s hrano je najverjetneje zamujena. Zapravila jo je država, ki je pred vstopom v EU veselo delila denar za gradnjo živilskih objektov, ki jih je preveč, zato prinašajo izgubo. Zapravili so jo živilci, ker se niso bolje povezali in ker so si v pogajanjih s trgovci zbijali cene. Zapravili so jo trgovci, ki so močno pretiravali z gradnjo prodajaln, saj jih bo kmalu več kot kupcev. Zapravljajo pa jo tudi tisti, ki trgovcem še vedno velikodušno izdajajo gradbena dovoljenja, da se lahko množično "pasejo" na najboljših kmetijskih zemljiščih.

res ni kaj več dodati...