za divjad rabiš 200cm+ višine ograje in ene 7 živ. vem ker mamo njivo tako ograjeno.
Če ti je daleč vzami akomulatorskega + sončno celico pa raje malo močnejšo in maš mir. mam na 2 lokacijah tako rešeno. seveda drživi govedo notri medtem ko divjad čez 2 žici veselo skače.

Nekoč sem slišal da naj bi pomagalo za divjad, če nastaviš človeške lase in jih vonj odganja, seveda če niso že predeč udomačene. Je kaj na tem? Imam namen posejat fižol in me najbolj skrbi za srne. Zraven njive ima sosed delno zagrajeno dvorišče in mu pridejo srne okoli ograje v vrt po solato.

lp

Te golazni je čedalje več, država ne naredi nič, ji je prav, da ji kmetje zastonj krmimo divjačino. Od lokalnih lovcev ni koristi, teh nekaj, ki jih je še, lažje najdeš v gostilni, kot pa v gozdu.

V gozdovih požrejo dobesedno vsako mlado drevo, ne pomaga nič, edino če golazni postaviš 2m visoko pleteno ograjo. Enako na njivah, celo tam, ki so blizu gozdu. Pa tudi to je že bolj izjema kot pravilo, golazen dobesedno videvamo že skoraj pri hišah.

Poskusili z pasjo dlako, dlak od ovc, raznjimi odganjali, da ti roke smrdijo še dva tedna po tem ko si zadevo nanašal in to skozi rokavice, pa raznimi premazi, pločevinkami, cd-ji. Vse nima nobenega učinka ali pa je ta le kratkotrajni. Samo zapraviš denar. Tudi če daš zaščitno mrežo okoli drevesa jo potegne dol ali pa toliko vzdvigne, da požre dol lubje. Žrejo celo akacijo in to kljub temu, da ima po celem deblu trnje.

Zgleda da je ta golazen in razni eko teroristi že zmagala. Me pa samo zanima kdo jim bo gojil hrano, od kod bodo dobili drva če v gozdovih skoraj ni več prirastka mladega drevja ker golazen vse požre.

Pa nimam nič proti živalim, samo 30 let nazaj si lahko zasadil drevo pa ni bilo potrebno nobene zaščite. Tu pa tam so kakšno požrli, ostalo pa je normalno raslo.

S katero znamko el. pastirje ste zadovoljni in katero odsvetujete?
Izbiram med Pastirji Guliver GP 140, Privom KAVBOJ 150, AKO Power N 4800 6,7 J, Horizont Hotshock N500,...
V glavnem nekaj okrog 5-10J in ceno okrog 200€.

1+ za guliver

Guliverji niso slabi.

Imam od Privoma že nekaj let, vedno vštekan, nevihte ga še niso odnesle.

https://www.privom.si/page/elektricni-pastirji/

mainman je napisal/a:

Te golazni je čedalje več, država ne naredi nič, ji je prav, da ji kmetje zastonj krmimo divjačino. Od lokalnih lovcev ni koristi, teh nekaj, ki jih je še, lažje najdeš v gostilni, kot pa v gozdu. V gozdovih požrejo dobesedno vsako mlado drevo, ne pomaga nič, edino če golazni postaviš 2m visoko pleteno ograjo. Enako na njivah, celo tam, ki so blizu gozdu. Pa tudi to je že bolj izjema kot pravilo, golazen dobesedno videvamo že skoraj pri hišah. Poskusili z pasjo dlako, dlak od ovc, raznjimi odganjali, da ti roke smrdijo še dva tedna po tem ko si zadevo nanašal in to skozi rokavice, pa raznimi premazi, pločevinkami, cd-ji. Vse nima nobenega učinka ali pa je ta le kratkotrajni. Samo zapraviš denar. Tudi če daš zaščitno mrežo okoli drevesa jo potegne dol ali pa toliko vzdvigne, da požre dol lubje. Žrejo celo akacijo in to kljub temu, da ima po celem deblu trnje. Zgleda da je ta golazen in razni eko teroristi že zmagala. Me pa samo zanima kdo jim bo gojil hrano, od kod bodo dobili drva če v gozdovih skoraj ni več prirastka mladega drevja ker golazen vse požre. Pa nimam nič proti živalim, samo 30 let nazaj si lahko zasadil drevo pa ni bilo potrebno nobene zaščite. Tu pa tam so kakšno požrli, ostalo pa je normalno raslo.

Za pacele, ki se nahajajo blizu hiše imamo Kastorja (3/4 nemški ovčar, 1/4 samojed)
Vse kar je večje od miši do vključno medveda dobi prometni znak obvoz. In vse kosmato ta znak striktno upošteva.

to glede divjadi je večplasten problem... Dejstvo je, da se divjad približuje hišam, ker se krčijo obdelovalne površine in tako ''divjina'' prihaja bližje, posledično se povečuje življenski prostor divjadi -> večje število. Od mojega rojstva naprej se je distanca do naše hiše zmanjšala iz 2km na nekaj 100m... Vemo pa vsi, da divjad se bo vedno potikala na obrobju travnikov/gozdov in zelo redko čisto v osrčju človeške civilizacije. Da ne omenjam nekdaj obdelanih travnikov nekaj km iz vasi, sedaj pa se le-teh ne obdeluje več in so postali raj za reprodukcijo divjadi. In ko se življenski prostor poveča, se posledično tja naselijo tudi večje in bolj škodljive živali, saj se tam počutijo varne (jeleni, divje svinje, volkovi,...). 30 let nazaj je za ograjo okoli njive zadostoval visok fižol, kasneje najbolj poceni bela plastična mreža, nato kovinska, danes pa el. pastir z višino 2m+, ter ograjen celoten sadovnjak, ker v nasprotnem primeru ga ne bi bilo.
Število divjadi je naraslo na 10x izpred toliko let nazaj, število lovcev se je zaradi smrti, birokracije in velikih odgovornosti zmanjšalo za polovico, in navkljub odstrelu 200+ jelenjadi na našem rajonu, populacija še vedno raste...država je večinoma sprostila odstrel do točke ''postrelite kolikor zmorete'', ampak zaradi seštevka vsega to ne bo več vzdržno... bo pa narava do neke mere sama poskrbela za populacijo (bolezni, manjša reprodukcija-> neplodnost, itd). Starejši se še spomnete stekline v 80ih in začetku 90ih, ki je uravnala populacijo lisic, nekatere vrste divjadi nenadoma zmanjšajo število potomcev (nepojasnjeno).
Torej el. pastir -> za divjad mora bit 10J+, žice 2,5mm, spodnje na 25-30cm, naprej lahko malo več, ampak skupaj vsaj 5 po višini. Višina ograje do 2m.
Sicer ko žival skoči in ni v stiku s tlemi, jo ne bo streslo, ampak je pa dobro, da dobi občutek, da skok ni proporočljiv na srednjo in končno žico je fajn dodati še bel trak, da ga divjad ponoči lažje opazi (tist za konje). Pastir naj bo tudi dobro ozemljen, jaz sem naredil kar po navodilih, ker divjad je bolj vztrajna od govedi in mora res vse delovati na max. Na vsakem nivoju žico pelji en krog po ograji, potem jo prekini. Ne vleci ene žice od začetka do konca, saj tako hitro zmanjka pastirju moči seveda pa potem poveži vse žice na obeh straneh ograje, da bodo vse pod napetostjo
Aja profi ograda so kovinska mreža na notranji strani ter žice pod el.napetostjo na zunanji...
Jaz sem ogradil samo najnujnejše, travnikov se pa ne splača, saj letna škoda ni tako velika, da bi se ograjevanje splačalo... sem pa letos samo eno ''prašičjo njivo'' poravnal, na srečo na ravnini, lansko leto dve v hudem bregu (beri na kolenih z motiko obračal rušo na 1000 m^2).

Meso je prepoceni in prelahko dosegljivo (hladilne omare)

Pasti noben več ne ume izdelati. (ker je meso prepoceni in prelahko dosegljivo)

Raubšicati si nihče več ne upa. (ker smo premehkušni, ker jemo preveč mesa, ki je prepoceni in preveč lahko dosegljivo)