23.12.2024 se odpre razpis za investicije v spravilo travinja (kosilnice, obračalniki, zgrabljalniki, nakladalke, balirke).
https://skp.si/javni-razpisi/aktualni-javni-razpisi/za-nalozbe-v-upravljanje-traviscnih-habitatov-namenjenih-24-milijona-evrov
Nam spet žal zmanjka 9 točk za vstopni prag.

99% teh razpisov je za kulake, mali ne pridemo zraven, na žalost. Gledam kmetije po sloveniji, tudi gorske in dosti jih špila takšen luksuz z mehanizacijo da bi jim zavidal še američan, ki za hobi obdeluje 100Ha.
Po drugi strani pa gledam nekatere male kmete, ki še niso obupali, kako se dobesedno ubijajo z zastarelo mehanizacijo ali pa celo z ročnim delom ker si stroja ne morejo privoščiti. Zgleda da smo tudi pri tem spet pokazali kako "socialna" država smo v resnici.

mainman je napisal/a:

99% teh razpisov je za kulake, mali ne pridemo zraven, na žalost. Gledam kmetije po sloveniji, tudi gorske in dosti jih špila takšen luksuz z mehanizacijo da bi jim zavidal še američan, ki za hobi obdeluje 100Ha. Po drugi strani pa gledam nekatere male kmete, ki še niso obupali, kako se dobesedno ubijajo z zastarelo mehanizacijo ali pa celo z ročnim delom ker si stroja ne morejo privoščiti. Zgleda da smo tudi pri tem spet pokazali kako "socialna" država smo v resnici.

Realno, veliko je odvisno od podjetnosti ali pa recimo temu, ambicioznosti posameznih kmetov. Poleg teh državnih, so tudi razni občinski razpisi, kjer so pogoji bolj ohlapni in lahko vsak pride zraven. Je pa pogoj pri vseh, da potrebuješ osnovni kapital za nakup in če nisi pripravljen investirati, potem se caplja na mestu. Žal nima vsak žilice ali pa znanja za podjetnost, iskanje rešitev, prodaje izdelkov na trgu itd. Kar poznam situacijo, je bila razdrobljenost po večini slovenije dokaj enakomerna in bi v grobem lahko rekel, da je imel vsak približno podobna izhodišča. Je pa potem nastala razlika pri miselnosti. Propadli so tam, kjer so bili starokopitni, niso poštudirali osnove biodinamike, mladi s svežimi idejami niso prišli zraven, ni bilo potomcev in še je teh vzrokov. In seveda, vsakič ko je kdo propadel, je bil nekje nekdo, ki je izkoristil priliko, je imel vizijo kako naprej in je začel rasti. Na propad ni noben imun, poznam primere, ko je propadla kmetija s 100+ hektarji, pa poznam nekatere, ki so iz 10ih krav prišli na 100 (večina površin v najemih od tistih, ki so opustili) in so danes ''kulaki''. Mislim, da ni prav, da se vnaprej predalčka kar tako na splošno. Danes sem hobi kmet, lahko bom čez 10let s hudim trudom uspel in bo potem kaj? Foušija?
Mislim, da je poglavitno, da se danes zavedamo ene stvari. Ali se bo nekdo odločil, da bo samooskrben kmet, mogoče pokrival še par strank s kvalitetnimi produkti manjših količin, ali pa boš nekdo, ki bo vstopil na divji trg cenovnih dumpingov in monopolov.
Jaz zase ne jamram, ker sem se odločil za prvo opcijo in jo vsakemu predstavim kot možnost za nas male kmete. Zavedam se, da bom na pozitivni nuli, ampak bom jedel nekaj za kar vem od kje izvira. Udeležim se malih razpisov, kjer prihranim kakšno plačo, več vnaprej ne pričakujem. Meso (kadar je) prodajam doma po normalnih cenah, da se naprimer nabere še za eno plačo letno.
Za velike je pa situacija dugačna. Konkurirajo s celim svetom, logika ravno obratna in sicer nižja cena produkta, produktivnost vedno višja, vedno več vlaganj, da ostaneš nad gladino. Krediti po vseh bankah, delaš 24/7, da na koncu zaslužiš za amortizacijo in neko ''plačo'' zase. Ko svet kihne, lahko padeš v luknjo, banke te oberejo, na koncu končaš med ostalo smetano ''podjetnikov'', dolžan pol državi, brez lastnega imetja. Kmeta ne bo politika ščitila kakor ščiti večja podjetja. Nisem fovš takim razmeram.
Ja so tudi kmetije, ki so dobeile denar skozi shemo mladega prevzemnika, kupili traktor na 5 glav podlage in potem prodali dalje. Ampak to je vse kratkega daha in kdor tako počne, pomeni da ne zna z investicijami, ponavadi še manj z denarjem.
Lajf je poker

Podjetnost je večkrat izkoriščanje sistema, izkoriščanje drugih, ... in to se dogaja v kmetijstvu, kjer moramo davkoplačevalci financirati pregrešno drage stroje neki manjšini t.i. "podjetnih" oz. bi rekel, da priviligiranih.

Nimam nič proti "kulakom", sem mnenja da rabimo tako malega kot tudi velikega kmeta. Sem pa proti temu, da jim davkoplačevalci financiramo luksuz oz. nadstandard. Eni so postali prav nesramni do nas malih kmetov in do tuje lastnine.

Sem pa samo dal primerjavo, pa tisti malo bolj razgledani z nekim kritičnim mišljenjem tako ali tako vidimo, da to pri nas več ni normalno in da se mora nekaj spremeniti. Samo še kritično maso takih, ki so spregledali rabimo.

Malo spremljajte tuje kmete z kakšnimi stroji delajo in kakšne površine, pa bo marsikdo spremenil mišljenje. Namesto financiranja luksuza preko razpisov bi se lahko financirala proizvodnja preko osnovnih plačil, ki bi jo dobili tako mali kmetje kot tudi veliki. Potem pa naj vsaj sam gospodari.

Rabimo kmetijsko politiko, kjer bosta lahko sobivala in preživela tako mali/hobi/popoldanski kmet kot tudi veliki/kulak/industrijski kmet. Tega na žalost nimamo, ker če bi imeli se nebi letno zaprlo nekaj 1000 kmetij, tudi takih kjer so nasledniki, ki pa na žalost zaradi stanja kot je ne vidijo prihodnosti. Pa ne more se vsak iti butičnega kmetijstva, kupne moči enostavno ni, samo poglejte prekmurje.

Vedno bo obstajalo izkoriščanje nekoga. Brez tega ne bi imeli standarda kakršnega imamo v primerjavi z državami 3. sveta, našimi sosedi. Dokler je v zmernih mejah, je kolikor toliko sprejemljivo.
In večji del izkoriščanja je tudi zbivanje cen izdelkom za katerega je nekdo garal, zastavil svoje imetje v končni fazi. In smo spet pri potrošnikih, nas vseh. Nam, ki pridelujemo hrano, se zdi sramotno, ko se za kg govejega mesa ponuje 5€, ampak ko gremo pa v naslednjo trgovino, kjer se kotna brusilka s preko 100 sestavnimi deli prodaja za 30,40,50€ pa nam ne zasveti rdeča luč?
Cene na trgu se zbivajo tako, da ga preplaviš z izdelki. Potem so tako proizvajalci kot trgovci prisiljeni tekmovati s konkurenco. In v kmetijstvu ni nič drugače.
Vsakršno vlado ne briga po kolikšni ceni je hrana, samo da je cena najnižja možna, kakovost pa je potem v tretjem planu. S tem si kupi socialni mir, ne ukvarjamo se z revščino, lakoto, vse gledano skozi povprečne prihodke ljudstva.
In če dodamo še dejstvo, da je Slovenija v 90% država izvoza (low cost production), lahko hitro uvidimo, da si povprečen kupec tudi ne more privoščiti višjega standarda. In zato se bomo na dvoruišču za kakovostno, domače meso pogajali za 8€/kg, namesto za 20€/kg. Stranke, od katerih je kmetijstvo odvisno, so po večini odvisne od svojih dokaj malih denarnic, posledično je cena daleč na prvem mestu, potem dooolgo nič in nakoncu nekje je še kakovost.
Govejega mesa slovenci še ne prepoznavamo skozi gurmanstvo (zorjeno meso), ampak samo skozi župce in golaž... In kako lahko potem takim kupcem ponujamo dodano vrednost z višjo ceno?
To so vsi razlogi zakaj še dolgo ne bo obstajal dobro stoječ lokalni trg, preko katerega bi lahko dejansko uveljavljali svoj trud.
Je nekaj res svetlih izjem na področju sirarstva in mesnin, ampak dokler se bodo množično odpirali cheap shit trgovski centri z uvoženo poceni hrano (če ne bi bilo dovolj kupcev za te centre, se slednji ne bi odpirali), ne bo nič boljše, saj je to lep pokazatelj kje je naša družba v tem trenutku glede vrednotenja hrane.
Naj zaključim. Če ta trenutek ukinemo vse subvencije in uvoz hrane, bi košarica osnovnih živil poskočila za x10 min. Me zanima kdo in kako bi to upravičil raji, katera vedno bolj verjame, da meso zraste v Sparu?
P.S., Saj vemo zakaj so subvenicije v osnovi kajne?

Seveda vemo zakaj so "subvencije", pa "subvencija" po mojem ni pravo poimenovanje, pravi naziv bi bil izravnalno plačilo, ki se uporablja za to, da smo "konkurenčni" proti recimo tujemu kmetu, ki ima manjše zahteve z naslova varstva okolja, boljše pogoje dela, ... Kdo ima največ od tega pa tudi vemo, govorim o delu preden pridejo do kmeta in ko grejo stran od kmeta. Enako velja za razpise.

Zdaj pa daj v to definicijo še razpise, kaj so pa oni, po mojem samo priviligiranje peščice in tukaj je problem. Davkoplačevalci financiramo boljši standard izbrancem in tu je po mojem problem.

Zato pravim, vse aktivne kmete je potrebno obravnavati enako, pa če ima samo nekaj ha, ali pa dosti več. Če kmetu plačujemo izpad potenciala dohodka, potem to dajmo vsem, ne pa da enemu zraven financiramo še nove stroje o katerih sanjajo nekajkrat večje kmetije, drugemu pa niti za vile ne damo.

Pa ne me narobe razumeti, motijo me samo anomalije.

Ceno kmetijskega pridelka zbija nek drug kmet. Če noben na svetu ne bi prodal pridelka po neki ceni, potem bi bila ta pač višja. Tako to je.
Kakovost si zasluži višjo ceno, ampak ne mi prosim kot potrošniku kot kakovost prikazovati umetniško zgodbo zadaj.

Se strinjam se Pepetom. Potrošnikov nasplošne ne brigajo zgodbe zadaj, samo da je cenovno konkurenčno. Nek delček jih obstaja, kateri pogledajo na različna porekla oz. kako je pridelano, so pa slednji daleč v manjšini (zaenkrat). Žal je tako.

Da pa ne bom samo repliciral, bom napisal kakšno približno bi bilo še moje videnje ''subvencij''.
Zame korak naprej bi bilo letno obračunavanja razlike do tržne cene. Torej, če se npr. meso odkupuje po 5€/kg, povrpečna cena po trgovinah pa je 10€/kg, potem bi država konec leta izplačala to razliko do 10€. Oboje bi moralo biti vodeno preko določene borze oz. sistema v katerm bi bile vse zadruge ter odkupovalci po SLO, da ne bi prihajalo do nekih dogovorov, subencionirana cena pa bi bila na letnem nivoju fiksirana (razlika med povprečjem pri odkupu in povprečjem v trgovini). Tako bi dobili vsi približno enako razliko do neke poštene cene.
Na drugi strani pa bi ukinil sedanje subvencije in spodbude po ha ter določene subvencije za nakup/posodobitve mehanizacije. Obdržal bi ''subvencije'' na goriva, jih razširil na vse ki imajo GERK, pogoj za GERK bi bila pa pridelava oz. vzreja na kmetijskem gospodarstvu. Gerke bi uvedel tudi za gozdove oz. določil osnovno gospodarjenje z njimi. S slednjim bi izkoreninil tiste, ki denar vlagajo v nakupe kmetijske zemlje za namene oplemenitenja denarja (nepremičninski mogotci). V primeru da ima nekdo kmetijsko zemljo, nima pa GERKA, bi plačal davek na nepremičnino (x2).
Davek na nepremičnino bi pa morali zastaviti, tako, da bi družbeno koristno gospodarstvo (pridelava hrane za namen državne saooskrbe), imeli neobdavčena gospodarska poslopja. Slednje spet, če bi imeli urejen GERK, v nasprotnem primeru naj se plača davek.
Torej kdor se trudi naj bo nagrajen, kdo pa misli z malo vložka obogateti pa naj temu ''trudu'' primerno plačuje.
Socialisti pa žal udarijo po vseh enako, samo da se krava molze...

Subvencije so zato, da se nadzira količina in delno kakovost proizvodnje, predvsem pa se s subvencijami srednjeročno manipulira smer razvoja proizvodnje (smer lahko berete tudi kot "agenda").

Velike kmete je lažje nadzirat kot male. Seveda ker je sistem subvencioniranja tako velik, se potem še napaja en velik birokratski aparat in to je v fazi več kot 50 letne konjukture v Evropi (povprečno) zelo pomembno za socialni mir.

V zadnjem 10 letju se ta konjuktura v Evropi krha. Politika stavi še vedno na subvencijski sistem, ki pa zna bit usoden...beri nemir v Evropi. Sistem subvencioniranja je pomoje ušel iz vajeti. Energetika in v preteklosti ključna industrija (tipično avtoindustrija)... vse je priklopljeno na neke aparate ohranjanja pri življenju, pa čeprav vsi skupaj z dohtarji vemo, da je majhna verjetnost okrevanja.

Po eni strani subvencije in podpora določeni industriji v določenih trenutkih, po drugi strani tržno gospodarstvo, kapitalizem, za povrhu pa še kripto borza. To za moje pojme ne gre skupaj. Zato se marsikomu ne zdi marsikaj pošteno, še posebej tistim ki res delajo in ustvarjajo (predvsem materialno).

Res smo si sami sebi konkurenca, ampak se je potrebno zavedati, da skuša vsak samo preživeti in je prisiljen v prodajo po ceni, ki je ponujena. Osebno mislim da hrana ne bi smela biti podvžena špekulacijam. Zdaj recimo en parazit, ki v klimatizirani pisarni malo premetava številke in meša meglo, zasluži več kot kmet, ki dejansko nosi vso tveganje.

Se strinjam z prehodniki, nisem omenjal tega, subvencije so sredstvo kontrole in po drugi strani od njih dobro živi nekajkrat prevelik birokratski aparat, ki ga sploh ne bi rabili.
Če smo realni pol evrope, če ne celo več, živi od subvencij, tudi industrija, in to postaja čedalje večji problem.

popit: se strinjam s tabo, socialisti pa tako ali tako udarijo po takem, ki dela, ker ta ni njihova primarna volilna baza, njihova volilna baza so delomrzneži in paraziti