kaj bi pa vi radi imeli za 50000 sit?
mislim da za ta denar niste mogli čakat da bi trosilec deloval brezhibno.
je pa tudi res da če si vzel predolg kardan je to tvoja krivda.

DAMIR L. je napisal/a:

kaj bi pa vi radi imeli za 50000 sit? mislim da za ta denar niste mogli čakat da bi trosilec deloval brezhibno. je pa tudi res da če si vzel predolg kardan je to tvoja krivda.

Se strinjam s tabo za 50000sit pa res ne more bit nevem kaj.

za 50.000 je cisto vredu trosilec za male kmete...

ravno na roke ni treba metat... to je pa tudi namen... tisti, ki pa zelijo kvaliteto pa dajo x3 in vec (x10) ter kupijo creina, vicon...

ceprav bolje da se je trosilec odlomil kot da bi ti sel semering na kardanu!!!!

fantje tukaj naj vam bo v opozorilo da VEDNO Pazite da bo kardan PRAVILNE DOLZINE!!!!! da ne bo prekratek/predolg!!!!!!

Mi ga imamo še samo zato ker trosimo s zetorjem 2511 in je trosilec zelo lahek trosim pa v hribovitem terenu, ko grem pa v ravnino mi pa postaja premali in opažam da je neenakomerno raztrošen! Ali so Creinini vredo trosilci kajti imam namen kupiti nekaj večjega in bolšega!

roCkY je napisal/a:

Imam Rauch MDS 935 z hidravljičnim odpiranjem levo desno in hidravlično spuščanje omejevalnika za mejno trošnje, za cca. 3000€ NETTO pred 3. leti.

Zanima me par stvari o trosilniku;
-imaš 1 cev za odpiranje/zapiranje ali 2
-sta tudi za Telimat 2 cevi
-z kakim traktorjem nosiš ta 930l trosilnik oz.koliko kg gnojila
-kako si zadovoljen z sliko trošenja
-kako svoje delo opravi telimat
-kaj lahko poveš o uporabniku prijaznih nastavitvah trosilnika
-ali na trosilniku karkoli pogrešaš

Prosim za odgovor/pomoč/nasvetu

LP, hvala

Simon MS je napisal/a:

roCkY je napisal/a: Imam Rauch MDS 935 z hidravljičnim odpiranjem levo desno in hidravlično spuščanje omejevalnika za mejno trošnje, za cca. 3000€ NETTO pred 3. leti. Zanima me par stvari o trosilniku; -imaš 1 cev za odpiranje/zapiranje ali 2 -sta tudi za Telimat 2 cevi -z kakim traktorjem nosiš ta 930l trosilnik oz.koliko kg gnojila -kako si zadovoljen z sliko trošenja -kako svoje delo opravi telimat -kaj lahko poveš o uporabniku prijaznih nastavitvah trosilnika -ali na trosilniku karkoli pogrešaš Prosim za odgovor/pomoč/nasvetu LP, hvala

Vidim, da je nekaj sprememb na strani proizvajalca.

Odpiranje in zapiranje imam ločeno levo desno dvosmerno saj je vzmet bolj tako tako. Torej 2*2 cevi.

Glede Telimata ne vem. Imam le mejni omejevalnik, ki ima enosmerni ventil za spuščanje, za kontra je vzmet. Nameščen je na sredini med kolutoma. Smer pa se nastavi ročno. Omogoča trošenje do cca. 2 m izven kolesnice. Ni najboljša rešitev a vsekakor zelo uporabna in poceni.

Nastavitve: Teorija in praksa sta pri granulatih precej bolj vsaksebi kot pri tekočinah. Že osnoven problem je zdrs koles, kjer gre takoj lahko za +-10 % mim. Vsak granulat se seveda posvoje obnaša in točno tistega kar imaš marsikdaj ni v tabeli. Za nastavitve pač uporabiš najbljižjo možnost iz tabele. Slika granulata in zraven tabelo z nastavitvami. Ko enkrat veš kolk je razlike ni več problema.
Sama slika trošenja?? To je težko ekzaktno rečt, ker nekih testov nisem delal. Če bi gledal recimo le N-gnojila na oko med vegetacijo ni opazit razlik čeprav se po isti sledi večkrat dognojuje.

Za prenastavitev, ko najdeš v tabelah porabiš cca. minutko.

Če bi kupoval sedaj bi neglede na relativno majhne površine vzel z računalnikom. Ko se na enam stroju navadiš prednosti (imam na škropilnici) je mehanika precej problematična saj nikakor ne moreš biti enako natančen. Seveda pa je pri računalniku problem razbremenitve oz. ob praznenju obremenitev kolesa na katerem je senzor za hitrost + z vkloplenim prvim pogonom oz. pospešenim zavijanjem zunanjega kolesa (fast run) ne moreš delat. Edino pri trošenju pa je zadeva uporabna. Pri obračanju na mestu se ne pozna nič.

Prednost MDS -a, ki jo nikakor ne velja zanemariti je, da ima skupen odvzem za levo in desno stran. Tako nikakor ne more na eni strani zmanjkati gnojila prej kot na drugi.

Vozim z Mccormick CX-L. Do 1200kg gre v nasipnico, ker nimam poviškov. Uree seveda skoraj pol manj. Traktor je lahek in obvezno rabi obtežitev spredaj. Je pa seveda polen trosilec za nesti precej lažji kot 1000l škropilnica pri kateri je z nad 800 l vode že precej razbremenitve na prvi premi, kar pa seveda pomeni tudi napako pri doziranju. Grem raje enkrat več naliti....

roCkY je napisal/a:

Glede Telimata ne vem. Imam le mejni omejevalnik, ki ima enosmerni ventil za spuščanje, za kontra je vzmet. Nameščen je na sredini med kolutoma.

tole je Telimat
če sem pa prav razumel imaš pa ti tole

roCkY je napisal/a:

Seveda pa je pri računalniku problem razbremenitve oz. ob praznenju obremenitev kolesa na katerem je senzor za hitrost + z vkloplenim prvim pogonom oz. pospešenim zavijanjem zunanjega kolesa (fast run) ne moreš delat. Edino pri trošenju pa je zadeva uporabna. Pri obračanju na mestu se ne pozna nič.

Misliš na to, da če je senzor na pogonskem kolesu in prihaja do zdrsa in zaradi tega do napake, da je potem bolje da je senzor na "kotalnem" kolesu?

roCkY je napisal/a:

Do 1200kg gre v nasipnico, ker nimam poviškov. Je pa seveda polen trosilec za nesti precej lažji kot 1000l škropilnica pri kateri je z nad 800 l vode že precej razbremenitve na prvi premi, kar pa seveda pomeni tudi napako pri doziranju.

v 930 l trosilnik gre 1200kg?
Zakaj misliš, da je poln trosilec lažje za nesti kot 800l v škropilnici?

Ja imam takoimenovani GSE s hidravličnim spuščanjem.

Trosilec (zalogovnik) ima veliko bljiže traktorja težišče kot škropilnica neglede na različno lastno maso in je posledično razbremenitev prve preme manjša. No nekateri proizvajalci so nošene škropilnice že premaknili bljiže traktorju s tem da so električne krmilne ventile namestili zadaj ali ob strani.

Senzorji nikakor ne smejo bit na pogonskih koleseih!! Pri traktorju tako ostane le prvo kolo. Razni dodatki ob strani, kot so nekateri prakticirali v preteklosti pa so tudi problematični. Če že drugega ne lahko pozabiš dvignit. Nekeh testov kolk je razlike nisem delal. Nekaj % se pa hitro najde. Že če je le na enem koncu njiva razmočena je upor in kotalenje kolesa različno. Razlika definitivno je a je v praksi zadevo treba odmisliti. Umeritev je treba narest pri napol polnem zalogovniku... Tole je druga tema...

je možna oprema trosilnika kak univerzalni priklop-vtičnik, ki ga priključiš na traktor in tako ugotavljanje hitrosti traktorja preko radarja traktorja oz. digitalnega prikazovalnika hitrosti (kjer izgube zdrsa niso upoštevane) ali pa je za trosilnike z elektroniko (podobno verjetno tudi pri škropilnicah) potrebno nabavit tudi senzorje za hitrost

Tole pa premalo poznam.

Da bi imel samo senzor brzine brez računalnika za doziranje nima nekega smisla. Sam vedno trosim z vkloplenim prvim pogonom. Je daleč najbljiže realnosti. Gnojilo, ki ga uporabljaš ponavadi teče malček drugače kot ono, ki je bilo testirano. Do sedaj sem le parkrat našel točno isto gnojilo (prek baze na netu) katero sem uporabljal. Na trosilcu ne moreš "ročno" prek ventilov regulirat nekaj % priprtja.

Pri škropilnicah sta v osnovi dve varianti. Imaš le zapiranje elektromagnetnih ventilov v kabini in izračun trenutne porabe. Oz. dražja v katero se vsekakor splača investirati z regulacijskim ventilom, ki prilagaja izhodni tlak znotraj karakteristik. Parv vsemogočna zadeva ni a se z solidnim menjalnikom na traktorju, da zelo precizno določit delovni tlak na določenih šobah v zelo širokem razponu hektarske porabe. Delam z od 180 (totalni herbicid) do 1200l/ha (biološki insekticid) z rdečimi šobami. Normirna poraba šobe mi je ušla z glave...

Dobrodošel pripomoček je seveda tudi GPS. Zadeve neodvisnih proizvajalcev (recimo ARAG) so že kar cenovno sprejemljive.

Elektronsko doziranje je vsekakor pripomoček v katerega se splača investirati. Žal so naši vrli pripravljalci mejnih nabavnih vrednosti pri PRP in prej SAPARD zaenkrat zanli maksimalno priznano nabavno vrednost za škropilnice in trosilce določit le na velikost zalogovnika??!