Matko92:A si ti kmet, ki kmetuje na svoji zemlji? Ali si samo eden, ki izraža svoje mnenje na tem forumu?
Kmetijo imata moja starša, katera imata skupaj 700€ penzije. Penzijo imata ker sta celo življenje garala na težki Gorički zemlji. Pa ti preživi v današnjem času s tako penzijo, plačaj vse položnice pa boš videl koliko ti ostane na mesec. Če ti lahko preživiš s 6000€ subvencije, vsaka čast. Onadva ne živita od subvencij, ker ne moreta. So samo dodatek, da lažje preživita ta leta na kmetiji. Sta poštena človeka, katera spoštujeta zemljo na kateri sta odraščala in katera je njima in njunima dvema otrokoma dajala vse življenje kruh in zadosti dinarjev, da sva se lahko midva izobraževala. Takrat ni bilo nobenih subvencij in smo od te zemlje in nekaj živali na kmetiji spodobno živeli. Danes to ni mogoče! Nič ne mutimo s subvencijami, ker imamo premalo zemlje, da bi mutili. Svojo zemljo obdelujemo kot skrben gospodar, ker so za nami že moji otroci, se pravi njuni vnuki, katere vzgajamo prav tako kot sta onadva naju z bratom. Da se spoštuje vsak ar zemlje, ki jo imamo, ker je predragocena da bi jo zapustili v zaraščanje.
Zato ne razumem tistih, ki tukaj pišejo, da kmetje živijo od subvencij! Če ne poznate konkreten tak primer kmeta, ki to počne, ne morete posploševati.

Simon MS je napisal/a:

Nevem kaj smatraš pod "mutenje", ampak se bojim, da tisti, ki bo samo "mutil" bo hitro nasankal. Treba bo spoštovati pravila igre in bo vse vredu.

Nekateri že dolgo mutijo in bodo še naprej,iz razloga ker so pokriti.

Daniel je napisal/a:

A res verjameš v to, da bojo uvedli drug način podpore? Bolj verjetno bo, da bo šlo za preživetje najmočnejših in v tistem času bo zelo dobro, če ne boš nikomur nič dolžan (banke...), saj bo le tako možno kmetovati s tako nizkimi odkupnimi cenami pa še tu se bo treba odpovedati investicijam in upati, da bo mehanizacija, ki jo imaš zdržala še kako desetletje. Ko bojo enkrat odkupne cene padle pod neko točko se bo sistem enostavno sesul. Prezadolžene kmetije bodo propadale kot po tekočem traku in imeli bomo veliko novih brezposelnih, ki so do takrat vsaj nekako držali gor kmetijo in si plačevali prispevke. (Zapisano malce črno ampak proti temu drvimo). Cene mleka padajo proti zgodovinsko nizkim ravnem medtem ko je v trgovini cena še zmeraj ista. Nihče se ne vpraša kje konča razlika. Zgolj pri naši kmetiji je razlike med skorajda najboljšo ceno mleka in sedanjo 1700 EUR. Pomnoži z 12 in mi povej zakaj se ti zdi čudno, če nekdo zapiše, da mu je 2000 EUR manj subvencije velik padec prihodka ob že tako nizkih odkupnih cenah. Cene goriva in na splošno energentov so nizke. Na drugi strani so cene gnojil za 15% višje kot lani in predvidevam, da ko se bo nafta in plin spet dražila se bo z njimi spet dražilo umetno gnojilo z razlogom, da so se podražili energenti, ki so osnova za izdelavo gnojila... Cene strojev so zapisane že malce višje, vsake pol leta podražitev... Kako visoko lahko gredo, da se bo sistem sesul in delavci v tovarnah ne bodo imeli kaj proizvajat, ker si bojo lahko le redki privoščili novo mehanizacijo? Stroški proizvodnje in razvoja so realno 50-60 % končne cene, ostalo so v ceno vračunane EU podpore... In še bi se lahko naštevalo...

Slejkoprej bo prišlo do ukinitve neposrednih plačil,saj jih že nova agrarna perpektiva v tem obdobju v prihodnosti prepolavlja.Treba se bo naučiti kako funkcionirati v novih razmerah,če bo kmetija hotela obstati.Mogoče so še najbolj zainterisirani za takšne in podobne sisteme neposrednih plačil birokrati in politiki,saj imajo od tega takojšne plače in ostale koristi,medtem ko kmetje čakamo plačila za preteklo leto,ob konkurenci ,katera je dobila izplačilo v lanskem letu.
Zato je zame subvencijski sistem sporen,konec koncov je kmet samo vmesni žep pred trgovcem in vsemi njegovimi predhodniki,in subvencije ne pomenijo nič drugega kot dvigovanje cen repromateriala,seveda samo pri kmetijah katere proizvajajo za trg,samooskrbne kmetije,pa imajo subvencionirano lastno hrano.
V 90-tih letih so odpravili subvencije na Novi Zelandiji praktično čez noč,danes pa so sposobni konkurirati z najnižjimi cenami produktov vsemu ostalemu svetu,seveda pričakujem komentarje,da imajo boljše razmere in večje kmetije,vse to drži vendar če ne ostane od 10 Ha nič je pri 100 in več še slabše.
Hočem reči ,da jamranje ne bo rešilo kaj dosti,poiskati je treba rešitve za nastale situacije in preživeti do boljših časov.

Kakšne rešitve predlagaš? Meni se zdi najbolj realna skorajda popolna ukinitev investicij. Tako bi moralo ostajati vsaj toliko, da v nekaj letih prihraniš za kakšen stroj. Investicije v nove hleve ipd. pa popolnoma odpadejo, razen če ga postaviš praktično povsem v lastni režiji.

Strošek krmil smo že zmanjšali za četrtino in ob takem trendu ga bomo kmalu kar za polovico.

Veterino pa nekako težko zmanjšaš. Če imaš srečo in zdrave živali je strošek nizek, če gre kaj narobe, pa hitro prideš čez 700 EUR mesečno...

Daniel je napisal/a:

Kakšne rešitve predlagaš? Meni se zdi najbolj realna skorajda popolna ukinitev investicij. Tako bi moralo ostajati vsaj toliko, da v nekaj letih prihraniš za kakšen stroj. Investicije v nove hleve ipd. pa popolnoma odpadejo, razen če ga postaviš praktično povsem v lastni režiji. Strošek krmil smo že zmanjšali za četrtino in ob takem trendu ga bomo kmalu kar za polovico. Veterino pa nekako težko zmanjšaš. Če imaš srečo in zdrave živali je strošek nizek, če gre kaj narobe, pa hitro prideš čez 700 EUR mesečno...

meni se zdi najbolj nesmiselno zmanševati strošek krmil, ker posledično postajaš še manj konkurenčen. Pač stalni stroški ti na manjšo količino pridelanega mleka (manj krmil-manj mleka) še povečujejo lastno ceno in posledično si še v slabšem dohodkovnem položaju. Se pa strinjam, da v obdobju nizkih cen najprej spraviš investicije na minimum in dejansko amortizacijo (načeloma se delajo investicije iz amortizacije) nameniš tekočemu poslovanju. Ker vsi ki se ukvarjamo z mlekom smo izgubili v obdobju dveh let dobrih 30 % prihodka ob minimalnem zmanjšanju stroškov (koruzno zrnje, sončne pogače in mineralna gnojila imajo dejansko celo nekaj višje cene kot v lanskem letu, medtem ko pa je pri nafti in soji cena nekoliko padla).

No ja, količina mleka se pri nas zaradi zmanjšanja krmil ni zmanjšala, je pa nekoliko padla vsebnost beljakovin. Kolikor sem računal se mi povečanje beljakovin glede na trenutne odkupne cene ne izplača, saj bi povečanje močne krme naneslo dosti več kot bi pridobil pri ceni mleka. Pred zmanjšanjem smo porabili približno 6500 KG K22 v 45 dneh, kar je zneslo nekje 1300 EUR.

Nazadnje urejal/a Daniel 14 Feb 2016 21:44; skupaj popravljeno 1 krat

Če si imel prej obrok uravnan in si zmanjšal krmila, bi moral količina mleka pasti. Glede na to da krmiš k22, sklepam da za uravnavo energetskega dela morš še dodajati energijo(kajti drugače za dodatna 2 litra mleka zadošča že K18) in event. da si imel v obroku manjko energije in se ti na zmanjšanje krmil zato ni odrazlo z zmanjšanjem količine mleka. Bi se pa ti ob povečanju energije količina sigurno povečala. To je bilo zdele zelo na pamet, ker nevem kako si imel uravnan obrok
Razmisli tudi da v delu zamenjal K22 z sojo, sončnico , koruzo in žiti -se reče lastna mešanica, ki je ponavadi cenejša od kupljenih krmil imaš pa seveda več dela.

@matko92: pa ja ne misliš, da so vse te zadeve iz proizvodnje plačane? So pač zadeve naterane, pa tisti kateri nimajo kreditov, bodo prežvel. Bolj kot vsi stroji, so mi zanimivi milijonski hlevi, za katere me res zanima, kako bodo preživeli v prihodnje. Sicer pa, vsak se bo po svoje znašel kakor bo vedel in znal, in probal preživet. Sem pa mnenja, da bo zemlje v prihodnosti dovolj

Obrok ni uravnan in bolj ali manj dodajamo močna krmila po pameti. K temu dodajamo še Vitaminine, Kravimin 3 in Grovit in Koruzni drobljenec ter Ječmen (skladiščen, plačamo mletje). Povprečna mlečnost pri 29 kravah (LS/ČB) je 21,5 litra/dan.

Pred leti sem pripravljal svojo mešanico z doma siliranim koruznim šrotom in kupljenimi sončničnimi in repičnimi tropinami, vse skupaj mešano v mešalcu za beton (ker drugega nisem imel) a sem to potem opustil, saj so me zaradi stalnega prenašanja velikih veder in kopanja šrota začela izdajati kolena.

kastelic999222 je napisal/a:

@matko92: pa ja ne misliš, da so vse te zadeve iz proizvodnje plačane? So pač zadeve naterane, pa tisti kateri nimajo kreditov, bodo prežvel. Bolj kot vsi stroji, so mi zanimivi milijonski hlevi, za katere me res zanima, kako bodo preživeli v prihodnje. Sicer pa, vsak se bo po svoje znašel kakor bo vedel in znal, in probal preživet. Sem pa mnenja, da bo zemlje v prihodnosti dovolj

Če misliš Fendte ali ostale prestižne traktorje, itak vem, da ni plačano iz proizvodnje, saj to sem tudi napisal, kakšen stroj bi še mogoče lahko bil, ampak tudi to vrjetno ni, pa ne zato, ker ne bi bilo dovolj prihodka od proizvodnje, ampak spet iz drugih razlogov.