Meni je malo neverjetno, koliko ene debate o tem. Saj je kristalno jasno, da je treba mlado kositi in sejati tisto kar delajo semenarske hiše.

Da je treba kosit mlado ti povedo krave zelo jasno s tem, kaj raje jedo.

Da pa je treba sejat moderno travo pa ti pove zgodovina umetne selekcije rastlin in živali, s katero je človk veliko dosegel (skoraj vsa hrana ki jo jemo je nastala z umetno selekcijo, s sejanjem noiivh semen), tako da s furanjem starih semen ne boš prišel daleč, samo razvoj bremzaš.

Sicer pa pri nas ni še nič zraslo, tak da bo košnja sred oz. konc maja.

Jaz računam da bom začel čez kakšen teden, čez 14 dni pa še trajne travnike. Se le pozna nadmorska višina in malo zaostaja vegetacija v primerjavi z dolino

LP

logpop je napisal/a:

letošnji maj ne bo moker, ne bo problema pospravit to revščino. V nedeljo greš lahko brez skrbi kosit: verjetnost padavin čisto vsako leto je okoli 5 maja lepo vreme nekaj dni. pa od 8.5. naprej kaže da bo tudi suho in dalje tudi. zadnjih 30 dni je bilo samo pol toliko padavin kot je povprečje. pa naslednjih 30 dni tudi kaže podobno.

Ne smemo pozabiti, da smo le cca 10 km oddaljeni od območja z največ padavinami v Sloveniji, tako da večkrat ko je drugje sonce je pri nas slabo vreme. Večinoma se v naših koncih kosi po prvem maju, za sušenje pa proti koncu maja.

logpop je napisal/a:

Meni je malo neverjetno, koliko ene debate o tem. Saj je kristalno jasno, da je treba mlado kositi in sejati tisto kar delajo semenarske hiše. Da je treba kosit mlado ti povedo krave zelo jasno s tem, kaj raje jedo. Da pa je treba sejat moderno travo pa ti pove zgodovina umetne selekcije rastlin in živali, s katero je človk veliko dosegel (skoraj vsa hrana ki jo jemo je nastala z umetno selekcijo, s sejanjem noiivh semen), tako da s furanjem starih semen ne boš prišel daleč, samo razvoj bremzaš. Sicer pa pri nas ni še nič zraslo, tak da bo košnja sred oz. konc maja.

Daj me razsvetli nova semena? Kako se tem novim rerče? Kakao so nastala, kdo jih je izumil če so nova?
Hvala na razlagi

Glede košnje, brez veze se prepirat, povem pa tole, da tisti ki kosijo prej in silirajo (bale ali silos) je kakovost mleka SLABŠA ampak je na količini večja. Ampak mormalno, da se bo sedaj nekdo našel in me napadel kako to ni res in bla bla...
škoda se šopirit, dam tudi možnost, da imate vi prav, ampak me boste težko prepričal, katero mleko je boljše, vse doma sprobano mleko od silaže SMRDI, pa da ga jebe*

Normalno da bo vsak svoje zagovarjal.
To je isto ko prašičjerejci, ki gojiojo par sto prašičev seveda, za domač tal
par prašičev futrajo z drugo hrano... kakovost.

Mam daljnega soseda prašičjerejca in sem enkrat kupil enga odojka, meso ni blo vredno ama ništa, pa mi je pred tem povedal, da naj ne pričakujem kaj ekstra...

vinkec je napisal/a:

logpop je napisal/a: Meni je malo neverjetno, koliko ene debate o tem. Saj je kristalno jasno, da je treba mlado kositi in sejati tisto kar delajo semenarske hiše. Da je treba kosit mlado ti povedo krave zelo jasno s tem, kaj raje jedo. Da pa je treba sejat moderno travo pa ti pove zgodovina umetne selekcije rastlin in živali, s katero je človk veliko dosegel (skoraj vsa hrana ki jo jemo je nastala z umetno selekcijo, s sejanjem noiivh semen), tako da s furanjem starih semen ne boš prišel daleč, samo razvoj bremzaš. Sicer pa pri nas ni še nič zraslo, tak da bo košnja sred oz. konc maja. Daj me razsvetli nova semena? Kako se tem novim rerče? Kakao so nastala, kdo jih je izumil če so nova? Hvala na razlagi Glede košnje, brez veze se prepirat, povem pa tole, da tisti ki kosijo prej in silirajo (bale ali silos) je kakovost mleka SLABŠA ampak je na količini večja. Ampak mormalno, da se bo sedaj nekdo našel in me napadel kako to ni res in bla bla... škoda se šopirit, dam tudi možnost, da imate vi prav, ampak me boste težko prepričal, katero mleko je boljše, vse doma sprobano mleko od silaže SMRDI, pa da ga jebe* Normalno da bo vsak svoje zagovarjal. To je isto ko prašičjerejci, ki gojiojo par sto prašičev seveda, za domač tal par prašičev futrajo z drugo hrano... kakovost. Mam daljnega soseda prašičjerejca in sem enkrat kupil enga odojka, meso ni blo vredno ama ništa, pa mi je pred tem povedal, da naj ne pričakujem kaj ekstra...

"mleko od silaže smrdi",pa si se kdaj vprašal zakaj?Mleko zaradi krme katero je zužila krava ne more nikoli smrdeti,ker krma sama skozi metabolizem ne prenaša vonja,kjer je mikrobiloško razgrajena,lahko pa smrdi zaradi zunanjih dejavnikov,kot so način molže,klima v hlevu,neprimerna kislinska sestava silaže itd.

vinkec je napisal/a:

logpop je napisal/a: Meni je malo neverjetno, koliko ene debate o tem. Saj je kristalno jasno, da je treba mlado kositi in sejati tisto kar delajo semenarske hiše. Da je treba kosit mlado ti povedo krave zelo jasno s tem, kaj raje jedo. Da pa je treba sejat moderno travo pa ti pove zgodovina umetne selekcije rastlin in živali, s katero je človk veliko dosegel (skoraj vsa hrana ki jo jemo je nastala z umetno selekcijo, s sejanjem noiivh semen), tako da s furanjem starih semen ne boš prišel daleč, samo razvoj bremzaš. Sicer pa pri nas ni še nič zraslo, tak da bo košnja sred oz. konc maja. Daj me razsvetli nova semena? Kako se tem novim rerče? Kakao so nastala, kdo jih je izumil če so nova? Hvala na razlagi Glede košnje, brez veze se prepirat, povem pa tole, da tisti ki kosijo prej in silirajo (bale ali silos) je kakovost mleka SLABŠA ampak je na količini večja. Ampak mormalno, da se bo sedaj nekdo našel in me napadel kako to ni res in bla bla... škoda se šopirit, dam tudi možnost, da imate vi prav, ampak me boste težko prepričal, katero mleko je boljše, vse doma sprobano mleko od silaže SMRDI, pa da ga jebe* Normalno da bo vsak svoje zagovarjal. To je isto ko prašičjerejci, ki gojiojo par sto prašičev seveda, za domač tal par prašičev futrajo z drugo hrano... kakovost. Mam daljnega soseda prašičjerejca in sem enkrat kupil enga odojka, meso ni blo vredno ama ništa, pa mi je pred tem povedal, da naj ne pričakujem kaj ekstra...

Ja mleko od sena tudi smrdi, samo tisto s paše je pravo. Karikirano. Pa mleko krave s kake srednjeveške štale kjer futrajo samo seno sonca pa še čez okno ni videla je tudi zanič.

Mleko krav, ki jedo silažo, ne smrdi zato, ker silažo jejo, ampak zato, ker se z mlekom samim nepravilno ravna. Amen. Dokažem komurkoli. Mi ljudje govorijo, kako je naše mleko dobro, ker ne futramo silaže. Ker nas ne poznajo. Ko jim povem, da jo futramo, pa se čudijo, kako je to možno. Z lahkoto. Samo znat je treba.

Mi tudi občasno jemljemo od sosedov(silažno), ko nimamo domačega mleka(seno). Vonja nisem nikoli opazil, je pa naše bolj polno(ga je pa manj seveda, ker je mesna prireja). Tej sosedi imajo tudi kar lepo število rednih strank na domu.
So pa tudi kakšni od katerih na domu nihče ne kupuje, ampak tam se dela bolj površno.

Jaz mislim, da so takšne debate zelo koristne. Kmetijstvo je namreč edina panoga gospodarstva, ki kolikor toliko deluje (ne glede na vse probleme, subvencije in popolno izgubo predelovalne industrije).

Torej še enkrat: trave imajo največjo vsebnost hranilnih snovi v začetku latenja in to je dejstvo. Tisti, ki kosijo kasneje (cvet itd.) pa imajo kljub temu enake rezultate (mlečnost, itd.), jih imajo zato, ker pač s čim drugim izravnajo obrok. Primerjati je torej treba tudi stroške obroka.

Koliko pa je količinsko manjši pridelek ob košnji v pravilnem terminu (če sploh)? Govorim letno, ne samo o posamezni košnji.

Imate v zadnjem Kmetovalcu prilogo Travništvo, kjer je odnos med hranilno vrednostjo in starostjo oz. pridelkom, grafično prikazan. Ni pa zakona o idealnem času košnje. Načeloma večina Sloveniji še vedno kosi prepozno, pa ne samo zaradi slabega vremena. Je pa nekoliko kasnejša košnja (seveda ne po cvetenju trav) smiselna na kmetijah kjer krmijo veliko močnih krmil, saj s travniško krmo potem zagotovijo dovolj strukture za normalno prebavo. Zato je za kmetije, ki imajo bolj malo lastnih površin bolje kositi nekoliko kasneje in pridelati več krme, manjkajoče hranilne snovi pa dokupiti z močnimi krmili, v katerih je cena hranilnih snovi praviloma nižja kot pa v dokupljeni voluminozni krmi. S tem da s kupljenimi močnimi krmili običajno veš kaj dobiš, dokupljena voluminozna krma pa pogosto nakup mačka v žaklju.

Še dvoje buč, ki se stalno pojavljajo pa je bilo že tolikokrat ugotovljeno, da so čista neumnost: vpliv silaže na okus mleka in pa pozna košnja za semenitev trav.
O silaži so že drugi pred mano pisali ampak še enkrat: silaža na okus in sestavo mleka (pri pravilno sestavljenem obroku) ne more vplivati. Vonj po silaži v mleku je posledica svinjarije pri molži ali halucinacij.
Koristne trave in detelje se razmnožujejo vegetativno in zato semenitev ni potrebna. Lep dokaz so številni travniki tudi po Sloveniji, ki se letno 5-6 kosijo in tam trave nikoli ne cvetijo, kaj šele, da bi semenile, pa vendar je ruša gosta in lepa in dosejavanje ni potrebno. Učinke pozne košnje je pravzaprav ravno nasproten od pričakovanj: večina plevelov in raznih rožic se razmnožuje s semeni in s pozno košnjo ravno pospešimo širjenje plevelnih vrst. Pozna košnja redči rušo in je seveda ne zgosti, kot bi ns nekateri tu radi prepričali. Tudi že tisočkrat dokazano v poskusih in praksi.