130656 je napisal/a:

Kako naprej, kot dosedaj počasi in vztrajno.V kmetijstvu že dolgo ni denarja, delam zase da vem kaj jem.

delaš zato ker ti je to prišlo v navado, ker ne znaš drugega, ker te veseli. da veš kaj ješ je samo izgovor. saj ko špricaš svoje pridelke narediš več škode svojemu zdravju, kot če bi nekaj tega strupa pojedel v kupljeni hrani.

Kar pridelam žita in drugih poljščin imam za lastno uporabo in futr živalim.Ne jokcam da se nič ne splača, prodam pa meso ker je edina računica, ker če greš prodajat žita in koruzo ni nekega zasluška, pa še če je slaba letina kot lani ni ob žetvi praktično nikjer na voljo za prodat.
Ja tehnologija gre naprej, denarja zanjo nimam, teh svojih par hektarev pa obdelam s čim imam, drugače pa uporabljam stroji krožek.

Kaj bo čez dvajset let ne ve nihče, lahko bodo rastli gozdovi, lahko bo sosed vse pokupil/vzel v najem in imel pašnike za govedo, lahko bo pa konoplja rasla ker se tam ful veliki zasluški obračajo.

[quote="sebo"][quote="dklemen5"][quote="sebo"]

dklemen5 je napisal/a:

kastelic999222 je napisal/a: Marsikaj smo že probali, od Kaj pa če bi o količinah v kg / seveda čistih količin gnojil,saj je kakršno drugačno merjenjin pisanje nerelavantno.Slike bodo ob akciji. recimo 15 ton gnoja in 30-40 čistega n in p predposevek največkrat detelja ali zelenitev dtm. pridelek cca 40 ton silaže kakšno obdelavo uporabljaš pri predposevku, pred mulč setevijo koruze?

O gnojenju,vsak ima svoj sistem,pa vendar hl, gnoj povprečna vrednost N5 P3 K 5 kg/t v tvojem primeru x15 t :N75 ,P45,K75 kg /ha+ 40kgN in P=115 kg N,85 kg P,75 K ,brez upoštevanja minaralizacije pri hl. gnoju,kar pa pnavadi pomeni izkoristlivost 1/3 v prvem letu hranil iz hl.gnoja.N iz gnoja je lahko izperljiv in hlapljiv,kar pomeni dodatne izgube,sama detelja pusti v zemlji nekaj N odvisno od trajanja rasti DTM bore malo ,ker se večina N od detelj porabi za rast trav.Potemtakem moraš imeti res dobre talne pogoje za 40 t/ha silaže.Italijani pravijo ,da je za pridelek 7 t koruznega zrna /ha potrebnih 170 Kg N/ ha za naslednih 7 t,uporabljajo na vodovarstvenih območjih Azotobacter.Iz tvojega navajanja tipa tal ,gnojenja ,obdelave ,bi rekel ,da je bila za neuspeh mulč setve pri tabi kriva obdelava,ker koruza potrebuje na takih tleh več kot 5-8cm globine.
Jaz v obdelavi uporabljam rahljač ( do 13 cm),po potrebi pa še rototiler z podrahljači (do 20 cm) + vlečena direktna sejalnica Moore za žita,koruzna Monosem ,sposobna setve v ostanke,za prihodje plan direktne setve koruze v povaljano predkulturo(ugodilke).Razumi kot odgovor na vprašanje ne hvaljenje.

sebo je napisal/a:

junc je napisal/a: ralo in kasneje jeklen plug sta bili revoluciji pri pridelavi hrane. sedaj če ta nima cene še vedno ne pomeni, da sta metodi za odpis. glede deževnikov pa ne vem. čudil se nebi, če bi na ministrstvu ustanovili agencijo, katera se bo ukvarjala z populacijo in duševnim zdravjem deževnikov v slovenski grudi. pa konec leta bo treba oddat anketo z prilogo koliko presekanih deževnikov je bilo najdenih po posameznem gerku. Ralo in jeklen plug sta bili revolucija ,dokler ni bilo traktorja,saj vprežna živina ni imela hidravlike in kardana,po iznajdbi teh stvari se pojavljajo revolucije v kmetijski tehniki zelo na pogosto. Pa si kdaj oral s konjem in plugom. Sam sem in po mojih izkušnjah, je za današnje oranje tisto no till

WeekEnd kmet je napisal/a:

Pri meni konkretno do direktne setve sploh ne more priti, če so mi z eno potezo blokirali malček čez 10 ha zemljišč. Prepoved oranja z dne 18.1.2015. In se lahko jebem s svojo novo sejalnico za direktno setev, s klasinci s sosedove njive si bom pa rit obrisal, če mu je slučajno uspelo da je ubežal temu ukrepu.-...

Zaupaj nam iz katerega razloga in zakaj je prišlo do prepovedi oranja v tvojem primeru?

130656 je napisal/a:

In kam ti padeš, glede na tvoje teme na tem forumu? kalkulacije stroškov koruze delaš s 15 let starimi podatki, ječmen se ne splača pridelovat.... Vse se splača samo kaj prodaš, če prodajaš žito res ni računice če pa meso se pa ječmen in koruza splačata. Isto je z no till obdelavo tal.Če bi večji kmet nabavil to sejalnico za žita in bi ponudil usluge za sprejemljivo ceno bi stvar laufala.Je pa res da jih verjetno še ni na nemškem trgu- rabljenih mislim, da bi jih naši švercerji sem privlekli in pomudili.Še par let pa bo, upam.

Strojev za alternativne setve je že kar nekaj,saj ponavadi z pravim strijem lahko seješ tako alternativno ,kot klasično,z sejalnico sem sejal tako direrkt kot na preorano ,kot dosejaval travinje.Tud moja je bila kupljena rabljena v Angliji,kjer je tovrstnih rabljenih strojev na izbiro,kupil sem jo brez posrednika .

[quote="dklemen5"][quote="sebo"][quote="dklemen5"]

sebo je napisal/a:

O gnojenju,vsak ima svoj sistem,pa vendar hl, gnoj povprečna vrednost N5 P3 K 5 kg/t v tvojem primeru x15 t :N75 ,P45,K75 kg /ha+ 40kgN in P=115 kg N,85 kg P,75 K ,brez upoštevanja minaralizacije pri hl. gnoju,kar pa pnavadi pomeni izkoristlivost 1/3 v prvem letu hranil iz hl.gnoja.N iz gnoja je lahko izperljiv in hlapljiv,kar pomeni dodatne izgube,sama detelja pusti v zemlji nekaj N odvisno od trajanja rasti DTM bore malo ,ker se večina N od detelj porabi za rast trav.Potemtakem moraš imeti res dobre talne pogoje za 40 t/ha silaže.Italijani pravijo ,da je za pridelek 7 t koruznega zrna /ha potrebnih 170 Kg N/ ha za naslednih 7 t,uporabljajo na vodovarstvenih območjih Azotobacter.Iz tvojega navajanja tipa tal ,gnojenja ,obdelave ,bi rekel ,da je bila za neuspeh mulč setve pri tabi kriva obdelava,ker koruza potrebuje na takih tleh več kot 5-8cm globine. Jaz v obdelavi uporabljam rahljač ( do 13 cm),po potrebi pa še rototiler z podrahljači (do 20 cm) + vlečena direktna sejalnica Moore za žita,koruzna Monosem ,sposobna setve v ostanke,za prihodje plan direktne setve koruze v povaljano predkulturo(ugodilke).Razumi kot odgovor na vprašanje ne hvaljenje.

To je zelo podobno mojem oranju.Sem probal z globjim oranjim 25-30 par let nazaj s sposojenim plugom in globokim frezanjem do 10 cm- pa je bilo v nagibu več težav kot koristi.
TAko da sedaj frezam le 5 cm zatem pa grem s predsetvenikom pred setvijo malo globje do 8 cm.

Sam razmišljam o mulč setvi, setvi v povaljane predposevke, a je to zame zaenkrat še znanstvena fantastika.


Zakaj bi sejal v povaljan predposevek- zaradi vlage, plevelov?


Kako je pa kaj s pleveli pri tvoji obdelavi predvsem me zanima kako je z večletnim?

dklemen5 je napisal/a:

130656 je napisal/a: In kam ti padeš, glede na tvoje teme na tem forumu? kalkulacije stroškov koruze delaš s 15 let starimi podatki, ječmen se ne splača pridelovat.... Vse se splača samo kaj prodaš, če prodajaš žito res ni računice če pa meso se pa ječmen in koruza splačata. Isto je z no till obdelavo tal.Če bi večji kmet nabavil to sejalnico za žita in bi ponudil usluge za sprejemljivo ceno bi stvar laufala.Je pa res da jih verjetno še ni na nemškem trgu- rabljenih mislim, da bi jih naši švercerji sem privlekli in pomudili.Še par let pa bo, upam. Strojev za alternativne setve je že kar nekaj,saj ponavadi z pravim strijem lahko seješ tako alternativno ,kot klasično,z sejalnico sem sejal tako direrkt kot na preorano ,kot dosejaval travinje.Tud moja je bila kupljena rabljena v Angliji,kjer je tovrstnih rabljenih strojev na izbiro,kupil sem jo brez posrednika .

Nisem mislil nate ko sem to pisal, v mislih sem imel uporabnika logpop.

[quote="sebo"][quote="dklemen5"][quote="sebo"]

dklemen5 je napisal/a:

sebo je napisal/a: O gnojenju,vsak ima svoj sistem,pa vendar hl, gnoj povprečna vrednost N5 P3 K 5 kg/t v tvojem primeru x15 t :N75 ,P45,K75 kg /ha+ 40kgN in P=115 kg N,85 kg P,75 K ,brez upoštevanja minaralizacije pri hl. gnoju,kar pa pnavadi pomeni izkoristlivost 1/3 v prvem letu hranil iz hl.gnoja.N iz gnoja je lahko izperljiv in hlapljiv,kar pomeni dodatne izgube,sama detelja pusti v zemlji nekaj N odvisno od trajanja rasti DTM bore malo ,ker se večina N od detelj porabi za rast trav.Potemtakem moraš imeti res dobre talne pogoje za 40 t/ha silaže.Italijani pravijo ,da je za pridelek 7 t koruznega zrna /ha potrebnih 170 Kg N/ ha za naslednih 7 t,uporabljajo na vodovarstvenih območjih Azotobacter.Iz tvojega navajanja tipa tal ,gnojenja ,obdelave ,bi rekel ,da je bila za neuspeh mulč setve pri tabi kriva obdelava,ker koruza potrebuje na takih tleh več kot 5-8cm globine. Jaz v obdelavi uporabljam rahljač ( do 13 cm),po potrebi pa še rototiler z podrahljači (do 20 cm) + vlečena direktna sejalnica Moore za žita,koruzna Monosem ,sposobna setve v ostanke,za prihodje plan direktne setve koruze v povaljano predkulturo(ugodilke).Razumi kot odgovor na vprašanje ne hvaljenje. To je zelo podobno mojem oranju.Sem probal z globjim oranjim 25-30 par let nazaj s sposojenim plugom in globokim frezanjem do 10 cm- pa je bilo v nagibu več težav kot koristi. TAko da sedaj frezam le 5 cm zatem pa grem s predsetvenikom pred setvijo malo globje do 8 cm. Sam razmišljam o mulč setvi, setvi v povaljane predposevke, a je to zame zaenkrat še znanstvena fantastika. Zakaj bi sejal v povaljan predposevek- zaradi vlage, plevelov? Kako je pa kaj s pleveli pri tvoji obdelavi predvsem me zanima kako je z večletnim?

Rahljanje in oranje še zdaleč ni isto,pri rahljanju premikaš manj kot polovico obdelanih tal,obdeluješ z ozkimi elementi pretrgaš le toliko ,da po spravilu predkulture pretrgaš stisnjeno plast zemlje,ter z svežo zemljo delno prekriješ ostanke in gnoj,rototilerja se bolj kot ne izogibam ,vendar vedno brez njega ne gre.Zelo pomemben je sistem gnojenja.

Sem si pogledat tale video
https://www.youtube.com/watch?v=OzcfYzvbhFA


in še par drugih in me zanima

-kaj naj bi pomenil ogljik topen v vodi oz. kaj je vir takšnega ogljika v organski masi