letos ponovno razmišljam o vstopu v KOPOP. Letos je vstop še mogoč.

Tisti, ki ste vstopili lani, kakšne so vaše izkušnje?
Ste program aktivnosti vnesli sami?

Ko sem ponovno prebral zadevo se mi zdi, da mi bo šli najbolj na živce hitri talni nitratni testi, ki so obvezen pogoj pri poljedeljstvu.

Nitratni testi niso noben BAVBAV. Program aktivnosti je vnesel svetovalec. Papirologije je sicer kar nekaj, kontrole pa zaenkrat še ni bilo.

Načeloma gre seveda tudi z enim inkorporatorjem- lani sem uporabljal takega, ki z lemežem zareže 3-4 cm globoko brazdo in v to brazdo se steka gnojevka(delovne širine 6 m). To je čisto sprejemljivo, da se delati na njivi pred setvijo in tudi v že zasejanih travah (testno smo poskusili tudi v dognojevanju žit in je bila stvar popolnoma funkicionalna- v pogledu onesnaženosti žita z gnojevko, še bolj sprejemljiva kot trošenje s ploščo). Načeloma je ta način inkorporiranja zadoščal predpisu o zadelavi gnojevke v tla v 24 urah.
Problem imam, ker sem letos želel montirati na cisterno inkorporator za globjo zadelavo v tla-cca 15 cm (gruber), ker se bi tako izognil enega prehoda z gruberjem pred setvijo. Samo sedaj ko naj bi vso gnojevko, ki jo damo na njive morali vdelati z inkorporatorjem, bi verjetno za dognojevanje žita in trav na njivi moral montirati še vlečne cevi( le te zaradi večjih delovnih širin cca 15-18 m).
Zato sedaj razmišljam, če je sploh smiselno zamenjati lanskoletni inkorporator na lemeže, kjer me najbolj moti delovna širina -6 m pri dognojevanju žit oz trav na njivi in ga le tega nadomestiti z vlečnimi cevmi in inkorporatorjem- gruber ).

secundus je napisal/a:

letos ponovno razmišljam o vstopu v KOPOP. Letos je vstop še mogoč. Tisti, ki ste vstopili lani, kakšne so vaše izkušnje? Ste program aktivnosti vnesli sami? Ko sem ponovno prebral zadevo se mi zdi, da mi bo šli najbolj na živce hitri talni nitratni testi, ki so obvezen pogoj pri poljedeljstvu.

Jaz sem šel lani samo s travniki v KOPOP, pa še to bom letos izstopil.
Škoda mojega časa, živcev, predavanj za katere trošim lasten dopust in kup nepotrebne papirologije za mojih dobrih 10 ha obdelovalne.
Pa puščanje nepokošenih pasov na trajnih travnikih...res kar neki.Kdo si je to spomnil, verjetno še ni nikoli kosil. Si lahko mislite, kaj vse v enem letu naraste na takem nepokošenem delu...sploh, če je kje ob gozdu, ki je že tako problem zaraščenost.
Pa tudi precej se pozna če imaš 10 ha na 25 gerkih ali imaš 100 ha na 30 gerkih.
No, to je samo moje mnenje, vsekakor je pa ta ukrep pisan na kožo res večjim poljedelcem, da potem polovijo tisti dodatni trud z nekaj dodatnih €.

@frisko, če si prisiljen dognojevati z gnojevko posevkom žit?

Kopop je z mojega stališča, ker na kmetiji prevladujejo njivske površine ( vse trajne travnike, kjer je bila le najmanjša možnost preorati smo le te preorali) in smo pretežno žvinorejsko usmerjena kmetija, vstop v kopop samoumeven, saj imam zelo malo dodatnih stroškov z izvajanjem ukrepov ob kar lepih finančnih stimulacijah.
Na kmetiji imamo cca 1/3 površin zasejanih s DTM,TDM in lucerno. Na teh površinah uveljavljam poleg standardnih ukrepov (kolobarja in N-mina) še ukrep NIZI- nizki izpusti in mehanskega zatiranja (spomladi en prehod s česalom), kar znese na ha. cca 325 eur.
Na preostalih 2/3 pa se izmenjujeta koruza za silažo in žito. Na teh površinah uveljavljam poleg standardnih ukrepov še ukrepe NIZI, FFSV- uporaba FFS dovoljenih na vodovarstvenih območjih (od letos dalje če bo sprememba sprejeta), KONZ (konzervajočo obdelava tal- na ta način vsa setev podorov, ozelenitev in vsa setve žit), POD (podor), le ta ukrep kombiniram na istih površinah kombiniram s setvijo starih avtohtonih sort rastlin lansko leto krmna ogrščica Starška sejana z gruberjem + sejalnico, strošek setve in semena cca. 50 EUR/ha- prihodek pa cca 260 eur/ha ) in še z ukrepom ZEL -ozelenitev (tukaj največ sejemo mnogocvetno ljuljko in žita. Ukrepa ZEL in POD se izvajata na približno 2/3 površin ki so pod žitom in koruzo. Ta kmbinacija pa znese cca. 550 EUR do 600 eur na ha
Če vse skupaj pogledaš pa so to ze zelo mikavni zneski na ha poleg plačilnih pravic.

No dognojevanje žit z gnojevko smo začeli prakticerati mogoče 5 let nazaj, najprej kot testno na določenem delu njiv. Razlika med dognojenim in dognojenim samo z mineralnim gnojili je bila potem v rasti očitna, mogoče deloma tudi zato, ker z gnojevko dognojujemo, če le razmere dopuščajo že konec februarja, med tem ko z min. gnojili pa gremo šele na preostale njive v začetku marca. Bolj sem imel skrb glede možnosti večje okužb z boleznimi v žitu, amapk po parih letih ne moram reči da je to problem ( res pa sejemo le ječmen, tritikalo in nekaj rži) Tako sedaj, če je le možno (vremensko) 1. dognojevanje opravim z gnojevko naslednje pa z min. gnojili.
Ta dognojevanje pa je tudi posledica tega, da imamo glavno porabo gnojevke šele v maju (kapacitete jam pa seveda ne bi zdržala tako dolgo in količinsko bi imel velik večje enkratne odmerke) v času po odkosu trave na njivi, ko le te v določenemu delu potem preorjemo in sadimo koruzo (te če ni izredno mokrih let 1. roka setve konec aprila nimamo, ker imamo preko zime vse površine zasejane)

Se pa strinjam z mstrek-om, da kopop s travniki je popolnoma nezanimiv, sam osebno s travniki nisem niti vstopil. Ni pametnih ukrepov (nepokošen del in NIZI- bi meni osebno edina prišla upoštev, pač pri reji molznic in z veliko površinami z njivskimi travami, pač ne pride upoštev opustitev silaže, pa še to da sta finančno popolnoma nezanimiva dosežeš komaj 90 eur /ha in posledično si vezan na obremenitev z/ha (tukaj pa sem že čisto na meji cca 1.9 z/ha). Če pa seveda ta travnik preorješ (seveda če razmere dopuščajo) je pa ta znesek neprimerno višji in posledično veliko lažje kolobariš (v sloveniji je največji razlog za ne vstop v kopop pri žvinorejcih, da se koruze ne da pridelovati le na vsake dve leti, po drugi strani pa ima taka kmetija veliko površin pod trajnim travinjem, ki bi se jih dalo preorati)

Tako kot omenjate nekateri.
Kop je bil za hribovce.
KOPPOP pa je za ravnince.
Kmetijska politika je naravnana za tiste, ki imajo lažje pogoje dela, bolše pridelke na ha.

Pač tko je.

Sem šel v KOPOP. Tako kot je napisal @Danijel: papirologija, program aktivnosti je vnesel svetovalec, nitratni testi niso bavbav in sem jih uporabljal že prej. Sam sem v ukrepu kolobarjenja in ozelenitve. Je pa res, zdaj je ta program samo še za v ravnino. Hribovci so odpikali.