najbrž je problem ravno v tem, da jim najprej date močna krmila. poskusi najprej voluminozo, potem pa močna krmila, mislim, da bo problem rešen. telica, ki najbrž ne dobiva močnih krmil, lahko bistveno bolje izkorišča voluminozno krmo. boš videl. mislim, da je to to.

Vredu bom poiskusil.

_toni je napisal/a:

pri pitancih je sicer dobro, da so v rahli acidozi, ker potem bolje nalagajo beljakovine (mišično maso), ampak res v RAHLI, ki se jo doseže z nekoliko večjo koncentracijo energije v obroku (koruzna silaža), ne pa se tem, da daš najprej koncentrate. tako da bi se zadeva morala občutno poznati. samo da ne boste potem imeli premalo voluminozne krme, ker je bodo pojedli toliko več. tudi taki primeri so že bili. potem je bolje imeti manj živali in jih hitreje spitati, ker se hranila veliko bolje izkoriščajo pa še manj se onesnažuje okolje, ker je teh hranil v gnoju ali gnojevki manj.

To je bolj teorija - kaj pa praksa pokaže? Po moje razlika manj kot 10%.

razlika je lahko do 40%. seveda odvisno, koliko močnih krmil dobivajo in kakšna je ostala krma. veš, mnenje, da je teorija eno, praksa pa drugo, je zmotno. problem je v ljudeh, ker vsak misli, da vse ve in potem nekaj dela po svoje, po občutku, ali pa ker se mu je enkrat že obneslo. enkrat. če hočeš, da nekaj potrdiš in da zadeva ni slučajna, ne moreš sklepati po tako majhnem vzorcu. če bi se vsi držali priporočil (vsaj recimo 80%), bi bile vse reje zgledne. ker pa se jih ne in vsak dela po svoje, čeprav bi lahko že z majhnimi popravki bistveno izboljšal rezultate, je tako, kot je.

si rekel samo 10%... se zavedaš, koliko je to lahko denarja?? seveda odvisno od velikosti črede. ampak, že če imaš recimo 10 bikov, pa če jih rediš 2 leti, to pomeni recimo 1 bika več na 2 leti. preračunaj,koliko je to denarja, pa boš videl, da je 10% lahko zelo veliko. lahko pomeni edini dodatni zaslužek oz. edini denar, ki ti od reje bikov ostane, ne pa da vse, kar dobiš, vložiš nazaj.

_toni je napisal/a:

najbrž je problem ravno v tem, da jim najprej date močna krmila. poskusi najprej voluminozo, potem pa močna krmila, mislim, da bo problem rešen. telica, ki najbrž ne dobiva močnih krmil, lahko bistveno bolje izkorišča voluminozno krmo. boš videl. mislim, da je to to.

Zakaj se pa potem na vseh večjih kmetijah krmi z krmilnim vozom ko je vse skupšaj zmešano, krmila pa dobijo v krmilnem boksu. Po tvojem razmišljanju bi bila potem manjša proizvodnja mleka oz. prirast.
Drugače pa za najboljše razmerje je najprej potrebno izračunati osnovni obrok, oz ga s krmili uravnavat proti nekem optimumu - torej za določeno razmerje in kvaliteto silaže je najboljše posebej zmešano krmil. Če pa je poraba krmil dokaj velika (3t mesečno) pa se tudi mešalnice potrudijo da zmešajo točno takšno krmilo, za manjše količine se pa finančno ne izide oz. je cena nekoliko drugačna.
Drugače pa uporabljamo Vajet (včasih Mlinotest) že 16 let.

1. bikov se nikoli ne krmi na krmilnem avtomatu, ker vsi (vsaj v skupini) dobivajo enak obrok in nima smisla kupovati avtomata.

2. kar se tiče koncentratov: fora na večjih kmetijah je v tem, da krave na avtomatu dobijo naenkrat majhno količino krmil. dobivajo pa jih v več obrokih, po cel dan, enako pa imajo na voljo cel dan tudi mešanico osnovnega obroka. problem na manjših kmetijah je v tem, da krmijo koncentrate največ 2x na dan in v velikih količinah. to, da je ves osnovni obrok zmešan skupaj, pa je samo dobro, ne vem, kje ti tu vidiš kaj spornega. tako krave dobijo vsakič, ko gredo jest, izravnan obrok in je zbiranje zmanjšano na minimum.

dobro vem, da je treba najprej izravnati osnovni obrok. koncentrat pa dobivajo potem po potrebi, glede na mlečnost. ampak osnovnega obroka ne moreš izravnavati s koncentratom za višje mlečnosti, kar delajo na večini kmetij. imajo koncentrat z več beljakovinami in mislijo, da to izravna osnovni obrok. kaj pa tiste, ki dobijo več ali manj koncentrata? ene se redijo, druge hujšajo. to ne gre.

toni je opozoril na nekaj kar se dogaja v sloveniji na vseh področjih, ne zaupamo domačemu znanju in ga iščemo v tujini. V tujini delajo z drugačno zemljo na drugačnem reliefu..., mi pa delamo na svoji zemlji! To se je potrdilo tudi ko so delali primerjavo med domačimi kravami in uvoženimi. Slovenske krave niso nič slabše od uvoženih, celo boljše, pa jih kmetje kljub temu izločajo na polovici njihove življenske dobe! Razlog? Ker slepo gredo za tujim blagom, ne vidijo pa da so njegove domače krave selekcionirane že nič koliko generacij in so najbolje prilagojene pogojem prireje na določenm področju! Malce se zresnite in zaupajte tudi domačim strokovnjakom, ki so naredil raziskave in poskuse na slovenskih tleh, v slovenskih hlevih, pri slovenskih rejcih!

strojnik, HVALA!

takih bi bilo treba več...

dejstvo je, da so vsi organizmi najbolj prilagojeni na okolje, v katerem živijo že mnogo generacij. lahko je mikrobna populacija le malo drugačna in se živali obnašajo povsem drugače, seveda se vsaka stvar pozna na produktivnosti. enako pa je recimo z uvoženo hrano: čedalje več je alergij; to je po mnenju veliko strokovnjakov odražanje globalizacije trga s hrano. na hrano, ki jo pridelamo doma, smo ''navajeni'', na tisto, ki pa pride od drugod, lahko dobimo preobčutljivostne reakcije.

enako pa je z živalmi. slovenske recimo čb krave imajo pri tistih, ki delajo intenzivno selekcijo, prav vse genetski potencial za mlečnost čez 10000 litrov. samo ne more se izraziti, ker so pogojo marskje slabši, kot bi lahko bili. zato pa je danes v živinoreji najpomembnejše znanje, ki ga je treba prenašati v prakso. meni to ni problem, ker sem na fakulteti. vem pa, da je to velik problem predvsem pri starejših in pri tistih, ki nimajo stika s stroko. svetovalne itak to niso, ampak so postale računovodske hiše.

kot je rekel strojnik, treba je zaupati našim ''produktom'', tako jih bomo lahko lažje prodali in izvajali intentzivnejšo selekcijo ter si tako zmanjševali stroške pridelave. če pa eden drugemu nagajamo in kupujemo tuje, ker je ''boljše'', ne bomo daleč prišli. sami sebi pljuvamo v skledo.

_toni je napisal/a:

razlika je lahko do 40%. seveda odvisno, koliko močnih krmil dobivajo in kakšna je ostala krma. veš, mnenje, da je teorija eno, praksa pa drugo, je zmotno. problem je v ljudeh, ker vsak misli, da vse ve in potem nekaj dela po svoje, po občutku, ali pa ker se mu je enkrat že obneslo. enkrat. če hočeš, da nekaj potrdiš in da zadeva ni slučajna, ne moreš sklepati po tako majhnem vzorcu. če bi se vsi držali priporočil (vsaj recimo 80%), bi bile vse reje zgledne. ker pa se jih ne in vsak dela po svoje, čeprav bi lahko že z majhnimi popravki bistveno izboljšal rezultate, je tako, kot je. si rekel samo 10%... se zavedaš, koliko je to lahko denarja?? seveda odvisno od velikosti črede. ampak, že če imaš recimo 10 bikov, pa če jih rediš 2 leti, to pomeni recimo 1 bika več na 2 leti. preračunaj,koliko je to denarja, pa boš videl, da je 10% lahko zelo veliko. lahko pomeni edini dodatni zaslužek oz. edini denar, ki ti od reje bikov ostane, ne pa da vse, kar dobiš, vložiš nazaj.

Težko ti karkoli oporekam s strokovnimi argumenti, ker pač nimam ustrezne izobrazbe. Vendar pa ker smo zredili že nekaj pitancev na tak in drugačen način me ne bo nihče prepričal, da je ob isti krmi in različnem načinu krmljenja razlike do 40%.

Glede krmilnega voza - če imaš primiren hlev za uporabo le-tega bi verjetno glede na tvojo izobrazbo lahko hitro pridobil recimo 10% pri mlečnosti - si kdaj preračunaval, če bi se splačalo kupiti kaj majhnega za nekaj tisočakov? Bi jih verjetno kmalu dobil nazaj...

Toni, kaj si ti študiral živinorejo?
Vidim, da imaš ogromno znanja v tej panogi.