Mlinar je napisal/a:

peter_28 je napisal/a: Težko bi rekel, koliko je kriv jez. Jaz vidim Golico (Koralpe, ne tisto na Gorenjskem) z dvorišča, pa ko še ni bilo jeza, so starejši kritizirali, da odkar je na Golici radar, je pa vreme čisto skaženo. Nekaj bo na tem, da je v padavin vedno več v gorah (na višini), zato pa izgleda, da 'tja potegne'. Če se ne motem sem od svojih starih staršev slišal podobno.Moja oma je od veškega morija in oni so imeli iz košenjaka tudi pogled na jez in radar. @Miha7 Kaj totalno škodo je mel,adijo pamet.Pol letos ne bo dišalo po hmelju ob žetvi Ja prav to sem tokrat opazoval,po hribih se je hitro nabrala megla,vrhovi so se hitro skrili v megli,začelo je pihat čez uro dve pa je vsipala toča. Ja v podvelki in Breznu so baje z "šauflami" odmetavali točo.Moreš videt kakšna je bla drava te dni,vse zapornice gor na celi črti,date zmrazi ko se mimo pelješ.

Totalno škodo ja.

Nič si nemoremo proti vremenu, ubira svojo pot...

Lahko se ti zmeša.Žal si res ne moremo...

Turk pošilja v napad pilatuse...
http://24ur.com/novice/slovenija/t-rk-pretresen-nad-skodo.html

Upam,da bo vsaj pol tega kar je oblubo izpolno,pa bo malo boljše,samo vseeno kaj bo kmet dobil dejansko za poklano njivo koruze.Kaj bo dal zivini,in čez koliko časa bo dobil povračilo škode,dvomim da pravi čas,da bi dokupil krmo za živino in ne bo potreboval prodajati živine.

Upam,da ne bo takšna pomoč kot do lovskih družin.Ko prašiči "zorjejo" njivo,lovci ti pa dajo dva žakla zrna(100kg).Povrhu pa strelajo v naših gozdovih.In mastno prodajajo odstrele za tuje gospode.Bolš,da ga ne srečan na polju,ga v avtu povozim...

Tako kot je sedaj,da naši ne streljajo toče.Mi zgleda isto kot da EU delajo uslugo in redčijo kmete v sloveniji,samo tokrat brez zakonov.Temveč z nepomočjo,z nedelom in z močjo naravnih sil.

Mlinar je napisal/a:

Lahko se ti zmeša.Žal si res ne moremo... Turk pošilja v napad pilatuse... http://24ur.com/novice/slovenija/t-rk-pretresen-nad-skodo.html Upam,da bo vsaj pol tega kar je oblubo izpolno,pa bo malo boljše,samo vseeno kaj bo kmet dobil dejansko za poklano njivo koruze.Kaj bo dal zivini,in čez koliko časa bo dobil povračilo škode,dvomim da pravi čas,da bi dokupil krmo za živino in ne bo potreboval prodajati živine. Upam,da ne bo takšna pomoč kot do lovskih družin.Ko prašiči "zorjejo" njivo,lovci ti pa dajo dva žakla zrna(100kg).Povrhu pa strelajo v naših gozdovih.In mastno prodajajo odstrele za tuje gospode.Bolš,da ga ne srečan na polju,ga v avtu povozim... Tako kot je sedaj,da naši ne streljajo toče.Mi zgleda isto kot da EU delajo uslugo in redčijo kmete v sloveniji,samo tokrat brez zakonov.Temveč z nepomočjo,z nedelom in z močjo naravnih sil.

SIcer se zavedam, da bo večina verjetno imela nasprtono mnenje vendar se mi zdi da v letalsko obrambo polagate preveč nerealnih upov. Težava je namreč v nedokazljivosti trditev, ki jih protagonisti letalske obrambe navajo tej obrambi v prid.

Namreč če citiram nekaj iz raziskav (govorim pač o razsikavah, ki so bile delane po znanstvenih kriterijih, tj. s kontrolno skupino:

Citiram:

Poskus NHRE (National Hail Research Experiment) je v letih 1972 – 1976 izvedel ameriški center za atmosferske raziskave NCAR (National Center for Atmospheric Research). Poskus je potekal v osrednji severni Ameriki, natančneje v Coloradu in je trajal tri leta. Čeprav je bil poskus sprva načrtovan kot petletni, je bil po treh letih zaradi negativnih rezultatov prekinjen. S poskusom so testirali uspešnost sovjetske hipoteze o konkurence zarodkov toče za razpoložljivo vodo. Oblake so posipali iz letal, in sicer najprej s plamenicami in kasneje z raketami zrak – zrak. Poskušali so čim bolj natančno posnemati sovjetsko metodo dostave zaledenitvenih jeder v podhlajeni del oblaka. Pri tem so uporabljali dvojno slepo metodo. Rezultat NHRE je bil, prizanesljivo rečeno, neodločen: z 90 % statistično zanesljivostjo je posipanje povzročilo izide nekje med 60 % zmanjšanjem in 5 - kratnim povečanjem toče. Posebej je bilo ugotovljeno, da je v superceličnih nevihtah tolikšen dotok vlage v področje rasti toče, da le-te praktično ni mogoče zmanjšati, nasprotno pa jo lahko še povečamo.

Citiram:

Poskus Grossversuch IV so skupaj izvedli raziskovalci iz Francije, Italije in Švice na področju južne Švice v letih 1977–82. Za nas je omenjen poskus zelo pomemben, ker je predalpski svet izvajanja poskusa, točneje J Švica, v Ticinu, zelo podoben slovenski pokrajini. Preveriti so želeli sovjetsko metodo obrambe pred točo. Uporabili so enake rakete, radarje in metodologijo kot v Sovjetski zvezi. Vsi operaterji so se pred tem izšolali pri sovjetskih specialistih in za to dobili ustrezna potrdila. Sprva je bil poskus načrtovan kot petleten, da bi pridobili dovolj velik vzorec posipanih in neposipanih nevihtnih oblakov. Da bi vzorec povečali, so izvajanje podaljšali za eno leto. Točo pri tleh so merili s točemeri in radarji. Ali bodo potencialno nevarne oblake posipali ali ne, so določali na slepo vsak dan posebej. V času izvajanja poskusa so s slučajnim izbiranjem zbrali 140 primerov neposipanih in 113 primerov točenosnih oblakov. Glavni rezultat, objavljen leta 1986 v reviji Journal of Applied Meteorology, je bil naslednji: posipanje oblakov po sovjetski metodi ni povzročilo statistično značilnega vpliva na kinetično energijo izpadle toče. Dodatne analize različnih količin, na primer števila zrn na kvadratni meter, pa so pokazale, da z 90 % statistično zanesljivostjo posipani oblaki dajejo med 30 % zmanjšanje in 75 % povečanje števila ledenih zrn.

Citiram:

Kombinacija operativne obrambe in poskusa NDCMP (North Dakota Cloud Modification Project) je časovno najdaljša tovrstna aktivnost na svetu in menda še traja. Vendar je glavnina poskusa potekala v letih 1976–1988. Aktivnost je tedaj nadzirala posebna državna komisija Severne Dakote. Nad branjenim območjem so izvajali operativno posipanje iz letal, točo na tleh pa ocenjevali na podlagi zavarovalniških škod na poljščinah. Kot primerjava jim je služilo kontrolno, neposipano območje in zavarovalniške škode na njem. Rezultati operative in poskusa so bili v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja objavljeni v reviji Journal of Applied Meteorology. Primerjava zgodovine škod po toči na obeh področjih kaže, da se je v obravnavanem razdobju škoda po toči na branjenem območju zmanjšala za 40 %. Ocena je manj zanesljiva predvsem zaradi posrednega ocenjevanja delovanja obrambe, vsakoletnih sprememb kmetijskih kultur na obeh področjih, sprememb cen kmetijskih pridelkov in še posebej sprememb v tehnologiji in praksi obdelave polj.

Ne predstavljam si kako lahko v teh poiskusih govorijo o neki kontroli... Vsak oblak je zgodba zase.

Sicer pa vojaška letala letajo tja v en dan zaradi nekih navideznih misij, bi bilo v ta namen dosti bolj upravičeno. Zanimivo bi bilo slišati mnenja avstrijcev in hrvatov, ki pa letajo.

Simon MS je napisal/a:

Ne predstavljam si kako lahko v teh poiskusih govorijo o neki kontroli... Vsak oblak je zgodba zase. Sicer pa vojaška letala letajo tja v en dan zaradi nekih navideznih misij, bi bilo v ta namen dosti bolj upravičeno. Zanimivo bi bilo slišati mnenja avstrijcev in hrvatov, ki pa letajo.

Dobro opažanje. Kontrolo je res težko zagotoviti.

Zame je najpomembnejši argument proti tej obrambi dejstvo, da lahko v določenih razmerah celo poveča izpad toče.

Kar se tiče Avstrijcev in Hrvatov je v Avstriji letalska obramba privatna inicativa (predvsem nivo lokalnih skupnosti), na Hrvaškem pa jo izvajajo z raketami. Prejšnji torek je tudi njihovo Međimurje prizadela katastrofalna toča kljub temu, da so menda izstrelili preko 100 raket. Enako je bilo v Slavoniji takoj po prvomajskih praznikih.

Jaz nisem nikoli pomislil, da bi lahko trosenje srebrovega jodida povzročalo tudi nasprotni učunek(večjo točo) to s teorijo metode "konkurenca zametkov toče" ne gre skupaj

Simon MS je napisal/a:

Jaz nisem nikoli pomislil, da bi lahko trosenje srebrovega jodida povzročalo tudi nasprotni učunek(večjo točo) to s teorijo metode "konkurenca zametkov toče" ne gre skupaj

Saj ravno zato: reagent potegne vodo nase, piha ugoden vzgornik, zaledenitvena jedra se dvignejo, dodatno ohladijo in vsa ta dodatna voda izpade v obliki ledenih zrn.....

To že nekako drži,samo zakaj bi se avstrijci tega posluževali,če bi ne bilo v prid napram neuporabi srebrovega jodida.
Js sem zasledil,da uporaba v večini sam premer enega zrna toče razbije na več manjših kosov.

Pa še eno vprašanje sem iz koroške,pa zdaj ko gledeam koruza je le veliko bolj poškodovana kot sem si mislil v večini so listi nacefrani,sadnje je zelo stolklo imam le nekaj jablan na katrih je sadje,ki je tudi sklano.Večina jablan ima po 3-5 jabolk na drevesu ali pa so prazna.Zdaj sem slišal,da hodijo cenilci škode in si to ogledujejo.Pa me zanima pod katero ustanovo točno spadajo in kako je to za občino Dravograd.

Mlinar je napisal/a:

To že nekako drži,samo zakaj bi se avstrijci tega posluževali,če bi ne bilo v prid napram neuporabi srebrovega jodida. Js sem zasledil,da uporaba v večini sam premer enega zrna toče razbije na več manjših kosov. Pa še eno vprašanje sem iz koroške,pa zdaj ko gledeam koruza je le veliko bolj poškodovana kot sem si mislil v večini so listi nacefrani,sadnje je zelo stolklo imam le nekaj jablan na katrih je sadje,ki je tudi sklano.Večina jablan ima po 3-5 jabolk na drevesu ali pa so prazna.Zdaj sem slišal,da hodijo cenilci škode in si to ogledujejo.Pa me zanima pod katero ustanovo točno spadajo in kako je to za občino Dravograd.

Mlinar, če se Avstrijci nečesa poslužujejo še to ni dokaz da zadeva stvarno deluje. Saj sta bila tudi Hitler in Haider Avstrijca, pa nista pomenila nič dobrega (bolj za šalo kot zares; vendar gre v tem priemru za napako argumenta iz avtoritete). V Avstriji je zadeva privat iniciativa menda jo podpirajo lokalne skupnosti. In srebrov jodid nič ne razbija ampak le če so razmere ugodne preprečuje nastanek toče s tem da nastopi kot konkurent za vodo; če so razmere ugodne za nas bo dejansko preprečil nastanek debelejših točnih jeder. Ker pa ne vemo kakšne so dejansko razmere v točenosnem oblaku ob aplikaciji srebrovega jodida lahko dosežemo kar je bilo s poskusi tudi potrjeno (5 kratno povečanje izpada toče).

Pa še nekaj: na nekaterih kulturah drobna toča ki kontinuirano pada povzroči več škode kot manj debelih zrn.

Vrjetno imaš prav ja.

Ja nekatere kolture preprosto zasiple,eh pr nas je kr grdo naredilo.Ne bo sadja za prešat,koruza pa je tudi smešna.
Me skrbi kaj bo te dni,ko je vroče zunaj,bo popoldne zopet treskalo in oadala toča.