res je, da vsaka bolezen v otroštvu vpliva na hitrost prirasta. tudi pogoji v hlevu, vlaga, amoniak, izbalansiranost obroka... od kje pa kupujete teleta? jih vakcinirate? dobijo zdravila proti parazitom?

V lek veterini imajo za pitance mineralno vitaminski dodatek Kravimin pit, ki ga zamešaš v doma pripravljeno krmo. Dobi pa se tudi Stalosan za dobro klimo in higieno, da bolezen čim manjkrat izbruhne, da so hlevi brez amoniaka, suhi, brez povzročiteljev bolezni...

Flooria je napisal/a:

res je, da vsaka bolezen v otroštvu vpliva na hitrost prirasta. tudi pogoji v hlevu, vlaga, amoniak, izbalansiranost obroka... od kje pa kupujete teleta? jih vakcinirate? dobijo zdravila proti parazitom? V lek veterini imajo za pitance mineralno vitaminski dodatek Kravimin pit, ki ga zamešaš v doma pripravljeno krmo. Dobi pa se tudi Stalosan za dobro klimo in higieno, da bolezen čim manjkrat izbruhne, da so hlevi brez amoniaka, suhi, brez povzročiteljev bolezni...

s čim bi bikom povečal ješčnost sedaj jim dajem sol s čim vi še lahko povečal ješčnost ??

Ali imaš uravnotežen obrok? Je kdo pripravil obrok na podlagi izračunov?
Obstaja možnost še dodajanja npr. kvasovk in eteričnih olj, ki izboljšajo delovanje vampa in stimulirajo ješčnost.

http://www.lek-veterina.si/si/spletna-trgovina/izdelki-za-govedo/izdelki-za-govedo/n//aef1afb63726f1d70e0b1fe5fe1dd314/?tx_tendshop_pi1[cat]=1&tx_tendshop_pi1[prod]=26

Najprej moraš vediet kaj si želiš in koliko si pripravljen dat- plačat za to.
Vse kar boš kupovali izven lastne pridelave stane.

Važen je prirast in koliko ti ostane na koncu pitanja.
Lahko si pozitiven z 700 g na dan, lahko pa tolčeš minus z 1500g dnevnega prirasta.

Drugače pa pojdi v bljižno knjižnico in si vzemi kaj o prehrani, reji goveda.

Govedo je žival, ki izkorišča hranilno revno krmo (trave ipd) in ima za-to prirejen prebavni sistem- predželodci (mikroorganizmi) prežvekovanje.

Za moje pojme je bolj kot prirast pomebna zbalansiranost obroka se pravi, da ni preveč energije (koruzna silaža) ali premalo beljakovin (travna silaža, soja) .
Obstajajo enostavne recepture, ki si jih lahko držiš povečini bazirajo na koruzni silaži, mvd (mineralno vitaminski dodatek)+ beljakovine (soja, urea).
Če krmiš ročno se drži pravila, da najprej začneš s slabšo krmo ponavadi je to seno potlej silaža travna-koruzna in na koncu šrot, dopolnilno krmilo, MVD.

Največ za večjo ješčnost lahko narediš sam - da trava ni pestara ob košnji, da je ne zmoći dež, da silaža ne smrdi po kislem ali zaudarja po žarkem oz je plesniva, da imajo vedno na razpolago vodo in po možnosti izpust, da niso na prepihu oz jih žge sonce, da je dlaka suha in parklji primerno oskrbljeni-če je potreba.

torej kaj konkretno uporablate vi npr opis dnevnega obroka

krmi se cca 6 dojilj in letno cca 6 pitancev.

Teleta odstavljam precej pozno pri teži 200- 300 kg (odvisno kdaj je bila krava osemenjena).
Do enega leta oz teže 300-350 kg so v skupnme boksu potlej gredo na naveze za nadalnje leto.

Ker se pita tako malo živali in ker v bližnji prihodnosti ne vidim možnosti širitve ne probvam delat nekih maksimalnih prirastov.
Bistveno mi je da se optimalno izkoristi tista krma, ki je na kmetiji.
Ker je kmetija strma je težko pridelat res kakovostno krmo.

Seno se kosi najprej konec maja pa vse do srede julija.
Silaža od konec aprila do sredine maja, ter še kak ha detelje kasneje.
Koruze je cca 1.3 ha.
Dela se sendvić silaža spodaj trava zgoraj koruza. Nekaj se balira- odvsino od leta cca 30 bal.

Ker so prežvekovalci,zaradi biologije vampa zmožni uživat precej slabo krmo, stremim k temu, da se dodaja čim manj žit oz tistega, kar se da bolje izkoristit drugje (prašiči, perutnina, prehrana ljudi).

Prirasti so tam do 1,2 kg/dnevno, biki imajo pri 22-24mesecu 370-420 kg mesa. Zamaščenost je največkrat 2.

Krmi se jih pozimi s senom, koruzno silažo in travno(sendvič) to je do nekje maja.
Čez poletje se krmi s travno silažo (ki je košena po 10 maju npr., ker bi bilo ob sveži krmi neracionalno dodajat še več beljakovin) in svežo krmo (lucerno, DTM).
V avgustu se zopet vključuje v obrok sveže silirana koruza in od oktobra nekje koruzna silaža.

Dnevno se dodaja cca 1,5 kg mlete mešanice žit (jećmen, pšenica, oves, koruza), ter cca 20 g MVD-ja (Grovit).
Poleti se dodaja še nekaj soli, ker je v obroku več sveže krme, seno se na seniku dosoljuje, tako da pozimi ni potrebe po tem.
Naredim pa včasih preizkus da vržem vsakemu pest soli in če se biki zapodijo vanjo pomeni da jim manjka- sam ponavadi se ne zmenijo zanjo.

Svežo krmo se krmi vsaj 3-krat tedensko nekje od sredine aprila(travinje) do decembra(krmna ogrščica) če je možnost.
Nisem pristaš tega, da bi se živali čez vso leto krmilo le s silažami.
Sveža krma je tudi korekcija morebitne slabše silaže,( koruzna je npr. revna na vsem razen energije, travna pa je slaba zaradi kasne košnje, primesi zemlje) in vir kvalitetnih beljakovin, naravna krma za govedo.

Prebavljivost obroka se preverja s konzistenco blata, če blato ostaja na rešetki, je preveč vlaknine, če ge ne ostane nič, jo je premalo.
Večjo prebavljivost se dosega z mlajšo travo, jesenskimi silažami ali žiti manjšo pa z dodajanjem sena.


To bi bilo nekje okvirno.

dober start je važen. teleta naj imajo veliko prostora v kletki, vsak dan jih spusti po štali da se prelaufajo bodo imeli večjo ješčnost. brikete naj imajo na voljo in naj jih dobivajo kar nekaj časa ko jih odststaviš od mleka (1,5kg dnevno). mleka okoli 500 l. mrvo vsak dan novo, staro vrži kravam.

kaj pa devate za eno krmilo ?