nejc je napisal/a:

ffarmer, js uporabljam tako nizko hitrost za kopanje jarkov s "ketno", tam od 100-200m na uro je pa to bolj izjema kot pravilo, se strinjam lp

To je res bolj izjema ja

Naš Lamborghini je mel recimo menjalnik 30/15 - se pravi 5 prestav in pa 3 skupine in mislm da tista najpočasnejša skupina ni bila nikoli v uporabi, počasna skupina pa verjetno manj kot 2% delovnih ur, se pravi da smo večino opravil naredil z 10 prestavami. Zato se mi zdi, da je bolj kot število prestav pomembna njihova porazdelitev - da se prestave med različnimi skupinami ne prekrivajo in da ne pride do tega da sta pri določenem opravilu glede na teren ali kaj podobnega uporabni 2 skupini.

recnik je napisal/a:

FFarmer je napisal/a: 1. Katero opravilo delaš pri 380 m/uro (s tem da je to hitrost merjena pri polnih obratih)? 2. 16/16 menjalniki imajo recimo pri JD 4 osnovne prestave in potem 4 vmesne (četrtinke), kar skupaj znese 16 prestav - nič več, nič manj; CNH menjalnik je tud nekaj podobnega 2 ali 4 skupine s po 8 ali 4 vmesnimi prestavami, kar na koncu znese ravno tako samo 16 prestav. In dejstvo je, da vmesne prestave tudi na polju prav pridejo, sploh če je razgiban teren ali pa več različnih tipov prsti na isti njivi... se opravičujem glede vmesnih prestav ja res pridejo prav samo pri nas ne.

Recnik, tebi malo izobraževanja, čisto tistega, ta osnovnega ne bi škodilo, stori kaj na tem.

Menjalnik s štirimi osnovnimi in štirimi četrtinkami je idealen za delo v gozdu, takšen menjalnik imajo poleg JD tudi McCormick, pa še kakšen.
Prednost se pokaže predvsem na razgibanem terenu, ko moraš vlako opravljat na večjih razdaljah, za profi rabo je bolše vzeti menjalnik s tretjinkami ali četrtinkami, pa če vsega ostalega od dodatne opreme traktor nima, pa vklop in izklop prvega pogona in blokade diferenciala obvezno elektrohidravlični, dobro je še, da je traktor čim težji na prvi osovini že v osnovi, idealno bi bilo, da je težji spredaj kot zadaj. Vse ostalo je brezpredmetno, ob predpostavki, da je nadgradnja dobro narejena seveda.

FFarmer je napisal/a:

nejc je napisal/a: ffarmer, js uporabljam tako nizko hitrost za kopanje jarkov s "ketno", tam od 100-200m na uro je pa to bolj izjema kot pravilo, se strinjam lp To je res bolj izjema ja Naš Lamborghini je mel recimo menjalnik 30/15 - se pravi 5 prestav in pa 3 skupine in mislm da tista najpočasnejša skupina ni bila nikoli v uporabi, počasna skupina pa verjetno manj kot 2% delovnih ur, se pravi da smo večino opravil naredil z 10 prestavami. Zato se mi zdi, da je bolj kot število prestav pomembna njihova porazdelitev - da se prestave med različnimi skupinami ne prekrivajo in da ne pride do tega da sta pri določenem opravilu glede na teren ali kaj podobnega uporabni 2 skupini.

Meni se pa zdi dokaj pomembno, da se prestave malo prekrivajo. Ker včasih, če delaš v srednji skupini v najvišji prestavi, se tudi zgodi, da bi moral kdaj še za eno višje prestavit, samo potem moraš že celo skupino menjat, ker ti jih zmanjka. Na večini traktorjev s klasičnimi menjalniki se nekoliko prekrivajo prestave.
Najpočasnejšo skupino jaz uporabljam za kipanje silaže s trosilcom in mi je še najpočasnejša prehitra.

mstrek je napisal/a:

Meni se pa zdi dokaj pomembno, da se prestave malo prekrivajo. Ker včasih, če delaš v srednji skupini v najvišji prestavi, se tudi zgodi, da bi moral kdaj še za eno višje prestavit, samo potem moraš že celo skupino menjat, ker ti jih zmanjka. Na večini traktorjev s klasičnimi menjalniki se nekoliko prekrivajo prestave. Najpočasnejšo skupino jaz uporabljam za kipanje silaže s trosilcom in mi je še najpočasnejša prehitra.

Sem tud na to pomislu Zato sem pa napisal v zadnjem stavku, da je pa umetnost nardit tak menjalnik, pri katerme ti z aisto delo ne bo treba menjavati skupin, ker tako se največ prihrani na porabi. Očitno pri nas nismo tako zahtevni uporabniki, ker tako pri prej omenjenem SDF menjalniku 30/15 kot tudi pri Fendtovem klasičnem 21/6(oz. 21) nisem še mel dela, kjer bi blo treba zaradi terena ali česa druzga uporabljat 2 skupine (Fendt me recimo tak menjalnik, da se prestave nič ne prekrivajo).

Menjalniki so največkrat določeni na osnovi geometrijskega stopnjevanja - takole:
vmax ... največja hitrost vožnje
vmin ... najmanjša hitrost vožnje
n ... skupno število prestav naprej (brez "polovičk", "...)
stopnjevaje menjalnika določa število q
q=(vmax/vmin)^(1/(n-1)) ... (n-1) koren iz razmerja hitrosti.
če ima menjalnik dodatno tako imenovane vmesne prestave "polovičke, tretjinke, četrtinke",... in naj bo np število vmesnih prestav je
stopnjevanje vmesnih prestav določeno;
qp=q^(1/(np-1) .... np-1 koren iz stopnjevanja menjalnika
Podobno se izračunajo tudi stopnje skupin.
Če npr. v Excelu vnesete hitrostno tabelo za nazivne vrtljaje motorja in nato preračunate hitrost vožnje za določene vrtljaje motorja, lahko na tej osnovi izdelati zelo pregleden grafikon prestav, kjer se razločno vidi prekrivanje in stopnjevanje prestav.
Včasih določeni proizvajalci umetno prekrivajo (tu so tudi zahteve kupcev, specifika dela,....) posamezne skupine prestav zato, da dobijo kar se da največje število prestav v določenih mejah delovne hitrosti. Običajno je to število prestav med 4 in 12 km/h.
Z nekaj računanja se da na osnovi hitrostne tabele izračunati stopnjevanje menjalnika, kakor tudi vmesnih prestav in skupin.

Skratka izdelati menjalnik, da bo pisan na kožo vsakemu uporabniku je skoraj nemogoče. Mogoče so najbližji "idealu" brezstopenjski menjalniki. Vendar imajo tudi slabosti: prva je cena (pa ne menjalnika temveč cena traktorja), druga je nižji izkoristek transmisije zaradi hidravličnih komponent (zelo odvisen od deleža hidravlične moči), zelo kompleksen sistem nadzora (s tem ni mišljeno upravljanje uporabnika, ki je zelo enostavno), segrevanje olja, počasen odziv v primeru vleke na težjih pogojih (prehodi pri speljevanju so neprimerno bolj blagi kot pri klasičnem menjalniku - npr. če se kolesa zakopajo), problematične tlačne konice v zaprtem hidravličnem sistemu pri vožnji navzdol - daljši klanci,...
Zaradi omenjenih težav so različni proizvajalci zasnovali lastne brezstopenjske menjalnike. Seveda jih vsaka firma zase hvali, čez naš je najboljši, najnaprednejši in katere funkcije izstopajo, kar ni pri konkurenci.
Bodi dovolj. Prav pa je, da se vsak odloči po svoji pameti in denarnici, kaj mu najbolj ustreza.
lp

Je že kdo imel dlje časa uteži spredaj na zetorju?
Jaz imam zdej trenutno semizdi okoli 300kil, po 30 na vsakem kolesu, potem pa še 10 imt-jevih uteži po 25kil (ali morda 20?).
Zna bit to preveč za zetorja, če bodo konstantno gor?
Pa še hidravličen volan, vem da je nekdo tu na forumu vse lepo razložil kako je to zmontiral. Je poskušal še kdo od vas, kolikšni so stroški?

Na 7745 sem imel stalno čelni nakladač cca 600 kg je tehtal,pa so samo Mitas gume dobile bule,ko sem zamenjal nazaj na Barum,ni bilo nobenih problemov več z obremenitvijo prve osi.naredil je pa z nakladačem okrog 6000 ur.

Uh, potem bo najbrž zdržal
Ja, pred zimo bo dobil pa še evroplato, pa plugec.

nejcm je napisal/a:

Je že kdo imel dlje časa uteži spredaj na zetorju? Jaz imam zdej trenutno semizdi okoli 300kil, po 30 na vsakem kolesu, potem pa še 10 imt-jevih uteži po 25kil (ali morda 20?). Zna bit to preveč za zetorja, če bodo konstantno gor? Pa še hidravličen volan, vem da je nekdo tu na forumu vse lepo razložil kako je to zmontiral. Je poskušal še kdo od vas, kolikšni so stroški?

Nima mu kej bit.. Mi smo z našim po 3 silažne bale težke po 700-800 kil nosil po cele dneve pa nič zvezan traktor.. je pa mal mastn ratou po spojih tko da je blo mal tvegano ampak 300 kil spredi pa ni nobenga problema imam jaz na našem vedno betonsko utež 250 kil gorej ... aja model je 4340

Ne me sezuvat, k je hidravlika močno obremenjena mi vklaplja kardan
Pa s 3kubiki in pol bukve v klanec mi v prvi prestavi zetorček umre...pa mi vsi govorijo, da zetorja v prvi prestavi ne ustavi nič :/