canycom je napisal/a:

dromly: preberi si v zadnjem Kmečkem glasu članek dr.Franca Zagožna. Primerjal je kmetijo v Avstriji in v Sloveniji. Približno enaka velikost, podobna proizvodnja. V Avstriji plača 120€ davka (ali 210€), pri nas bo takšen kmet plačal minimalno 4500€. (In da ne bo pomote: dr.Zagožen pri meni ni dobro zapisan, ker je pomagal zrušiti večinski volilni sistem! Zato ga uvrščam med (naj)večje škodljivce!)

Če mu verjameš...
Sam prištevam Zagožna med staro gardo SLS-a ki se bolj kot ne borijo le za svoje interese.

Tudi v Avstriji se pripravljajo sprememb oz. vsaj niso zadovoljni s tem kar plačujejo kmetje.
http://diepresse.com/home/wirtschaft/economist/1277540/Bauernschlau-und-steuerfrei

http://www.news.at/a/landwirtschaft-die-steuerprivilegien-bauern-338405


http://www.lko.at/?+Pauschalierungsverordnung+2015+&id=2500%2C1800196%2C%2C
-tule so še drugi zanimivi članki

130656 je napisal/a:

Lepo napisano, in kdo bo plačal davek od tistih parcel ki jih bo država zaplenila? Država državi?

Jasno. Iz levega v desni žep bodo dali.
Oziroma preknjižili iz enga konta na drugega
Kar je seveda neumnost in nepotrebno delo, ampak to je še najmanjši problem.

nekaj kar je bili cezurirano .......
*********
NEOBJAVLJENA KOLUMNA na FINANCE !!

Stanislav Kovač se ne opravičuje veleškodljivcu Jožetu Mencingerju!
Finance so dne 4. oktobra 2013 objavile odgovor Jožeta Mencingerja na mojo kolumno "Veleškodljivca Jožeta Mencingerja pred sodišče!" (191/2013). Hkrati se je odgovorna urednica Financ Simona Toplak opravičila Mencingerju zaradi naslova kolumne.
Mencinger v odgovoru ni niti z eno samo besedo demantiral zlonamernih in škodljivih dejanj proti gospodarstvu in prebivalcem Slovenije, ki sem jih opisal v kolumni. Mencinger jih tudi ni mogel demantirati, saj je vse, kar sem napisal popolna resnica. Namesto izpodbijanja trditev s predstavitvijo nasprotnih dejstev se je kot vedno posluževal podlih metod medijske manipulacije in zmerjanja tistega, ki ga je pri spornih dejanjih javno razkrinkal.
Za vse, ki jim še vedno ni jasno, zakaj bi moral Mencinger že zdavnaj pred sodišče, bom dodatno podrobneje opisal konkreten primer njegovega javnega napeljevanja menedžerjev k plenjenju podjetij, ki sem ga poudaril tudi v zaključku kolumne. Ta ekonomist je leta 1996 za Gospodarski vestnik izjavil: "Če bi bil tudi sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletja ali več, bi najbrž tudi sam skušal oškodovati družbeno premoženje" (GV 2/1996).
Proces lastninjenja družbenega premoženja se je zaključil leta 1998 s sprejetjem posebnega zakona. Oškodovanje družbenega premoženja je obsegalo različna kazniva dejanja gospodarskega kriminala, najpogosteje je šlo za kazniva dejanja oškodovanja upnikov, lažnega stečaja, povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe položaja ali pravic (glej Informacija o spremljanju sodnih postopkov v zvezi z oškodovanjem družbenega kapitala, leto 2002).
Kazenski zakonik opredeljuje tudi kaznivo dejanje napeljevanja: "Kdor drugega naklepoma napeljuje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje kakor da bi ga sam storil." Z zgoraj citirano izjavo iz Gospodarskega vestnika je Mencinger kot medijsko najvplivnejši ekonomist v državi naklepno napeljeval menedžerje h kaznivim dejanjem oškodovanja družbenega premoženja. S tem je storil kaznivo dejanje napeljevanja tudi sam Mencinger.
Mencinger ni zgolj ekonomist z velikim vplivom na delovanje gospodarstva. Med drugim je bil tudi minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi, kjer je bil glavni avtor zakonskega predloga o privatizaciji. Novembra 1990 je na posvetu ekonomistov na Bledu predstavil svoj koncept privatizacije, po katerem bi menedžerji dobili v lastništvo celotna podjetja: "Če bi se odločal kot ekonomist, potem bi vso lastnino razdelil med gospodarstvenike" (Delo, 10. novembra 1990).
Mencigerjev predlog privatizacije je bil namenjen vzpostavitvi menedžerskega kapitalizma nacionalnega interesa, kjer bi se rdeči direktorji, za katerimi Mencinger še danes toči solze, polastili celotnega gospodarstva v začetku prehoda iz komunizma v kapitalizem. Ker njegov predlog menedžerske privatizacije leta 1991 ni bil sprejet, je protestno odstopil z mesta ministra in nadaljeval s škodljivim javnim delovanjem z istim ciljem, da bi menedžerji - četudi nezakonito (!) - postali lastniki podjetij. Zgoraj opisani primer je najbolj drastični primer takšnega Mencigerjevega naklepnega napeljevanja menedžerjev h kaznivim dejanjem gospodarskega kriminala in tajkunizacije Slovenije, zaradi česar bi moral ta veleškodljivec že zdavnaj pred sodišče.
Mencingerjev privatizacijski makiavelizem, da cilj (to je vzpostavitev menedžerskega kapitalizma nacionalnega interesa) opravičuje sredstvo (to je plenjenje podjetij in tajkunizacijo) je imel javno razpoznavno podobo skozi celotno obdobje tranzicije. Spomnimo se le njegove izjave ob dvajsetletnici osamosvojitve 2011, ko je v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo vzel v bran tajkune z izjavo, da "tisti, ki jih pribijamo na križ zaradi tajkunstva, niso pridobili zelo veliko."
Opisano Mencingerjevo javno delovanje je imelo hkrati pogubne posledice za moralo, demokracijo in na sploh zaupanje v slovensko državo, saj sta tajkunizacija in bankrotirani ekonomski model nacionalnega interesa glavna razloga za globoko gospodarsko, socialno in politično krizo, v kateri se je znašla Slovenija. Pri Mencingerju je problem še toliko večji, saj ni zgolj medijsko najvplivnejši ekonomist v državi, temveč je opravljal številne vplivne javne funkcije. Bil je rektor Univerze v Ljubljani. Do nedavno je bil tudi aktiven politik kot svetnik Državnega sveta. Skupaj z Milanom Kučanom je pobudnik ustanovitve danes vladajoče stranke Pozitivna Slovenija in njen vplivni ideolog. Hkrati je vplivni svetovalec različnim interesnim skupinam. Tako je denimo lani svetoval tudi ponudnikom referenduma o slabi banki, pri čemer so bila javna stališča Mencingerja proti slabi banki enaka njegovemu svetovanju pobudnikom referenduma (konkretno PS in sindikatom).
V kolumni sem navedel številna dejstva, ki dokazujejo, da je Mencinger tudi po nastopu krize z zavestnim zavajanjem, nepoštenim in drugim nedopustnim ravnanjem naredil vse, da se prepreči sanacija bank, čeprav je vseskozi vedel, da se s tem povzroča velika gospodarska in socialna škoda Sloveniji. V nedavnem intervjuju za Večer je celo sedanji minister za finance Uroš Čuferjavno potrdil, da smo s polletnim zamikom pri sanaciji bank izgubili kar dve četrtletji gospodarske rasti.
Na koncu še o poslanstvu novinarstva: naloga novinarjev ni sprožanje konkretnih kazenskih ali civilnih postopkov, ampak delovanje v javnem interesu, kamor se uvršča tudi opozarjanje javnosti o zavestnem zavajanju in drugem nedopustnem ravnanju javnih oseb (konkretno ravnanju veleškodljivca Mencingerja), ki imajo odločilen vpliv na delovanje države in gospodarstva, njihovo nedopustno ravnanje pa ima škodljive posledice.
Če bi bila Slovenija pravna država, bi moral Mencinger zaradi kaznivega napeljevanja menedžerjev k najhujšim oblikam gospodarskega kriminala pred sodišče že v začetnem obdobju tranzicije. Nikoli tudi ne pozabimo, da je ravno Mencinger glavni avtor bankrotiranega nacionalnega interesa, katerega večmilijardno ceno bomo davkoplačevalci plačali skozi sanacijo bank.
Urednica Financ Toplakova se je opravičila Mencingerju zaradi naslova moje kolumne. V zvezi s tem izjavljam, da se mu jaz ne opravičujem, ampak ravno nasprotno – veleškodljivca Mencingerja pozivam, da se za vso nastalo ekonomsko, socialno, politično in moralno škodo takoj javno opraviči vsem prebivalcem Slovenije!

Stanislav Kovač
**********

Sem si vzel uro časa in izračunal svoj novi davek:

Kmetija s 15 ha obdelovalnih zemljišč, 3,5 ha gozda, hišo staro 25 let, strojno lopo in prastarim hlevom.

doslej: 130€ NUSZ + 15€ za gozdne ceste
zdaj: 480€, ironično, od tega za gozd spet 15€, za obdelovalne površine 310€.

Številka ni končna, ker ne vem, koliko je vredna hiša, koliko pa hlev (različni procent obdavčitve), je pa visoka. 350€ (ali pa še malo več) dodatne obremenitve... jao jao.

Pejt na GURSov portal Prostor in boš videl koliko je ocenjena tvoja hiša in ostale nepremičnine.

http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl

Tu je samo vrednost parcele, nikjer ni nobenih vrednosti stavb.

Morda bodo od te vrednosti glede na kvadraturo posameznih stavb na parceli in stopnjo davka za posamezno stavbo računali davek.

http://www.siol.net/planet-tv/arhiv.aspx?caID=13&zaID=0&sort=1&cid=48568
Prva novica...
Jaz bi po cenitvi AB prodal vse in pol namenil v dobrodelne namene. Nakar bi odšel iz bananistana in si tam uredil novo življenje.

_toni je napisal/a:

Tu je samo vrednost parcele, nikjer ni nobenih vrednosti stavb.

Vse stavbe, ki so v katastru in so bile popisane takrat, ko se je delal popis nepremičnin, so ovrednotene.
In to bo osnova za izračun davka na nepremičnine.
Objekti, ki niso v katastru, niso ovrednoteni in davek ne bo obračunan; razen seveda v primerih evidentiranih črnih gradenj, kjer bo davek 0,5%.

Saj sem z GURS portalom začel računati. Vrednost nepremičnine imam, vendar samo skupno vrednost za hišno številko oz. za parcelo. Skratka skupaj za hišo, hlev in strojno lopo. Kmetijski objekti so obdavčeni 0,30%, hiša 0,15%, zato ne vem točne vrednosti davka.