_toni je napisal/a:

Zanima me, kako imate na ograjah pašnikov nameščene opozorilne table, da je ograja pod napetostjo. Namreč brez problema se lahko najde kdo, ki te bo tožil, če se bo dotaknil ograje in ga bo streslo. Imate samo na vsakem koncu ograje, ali kako imate to urejeno?

Ali je sploh nujno nameščanje takih opozoril. Napeta žica je že sama po sebi dovolj jasen znak, da je v njej tok. To še medvedje vejo, ljudje pač toliko lažje.
Sicer pa, kaj pa ima kdo po travnikih šariti. Mar si kdo ogleduje kam bo prišel pomagat delat? Dvomim!

Sprehajalci. Ma te nima kaj tožit, malo te rukne, saj ni tako hudo.

ŽAL je naša zakonodaja narejena tako, da ščiti lenuhe in delomrzneže. Konkreten primer: pri neki gostilni so naredili škarpo. Ni bilo označeno, ne varovano. Pa sta potem dve pijani babi padli čeznjo (je bila zelo oddaljena od gostilne, ampak še vedno v lasti gostilničarja), se poškodovali in gostilničarja stožili tako, da je moral prodati gostilno, da ju je izplačal. Narobe svet, da ne rečem česa drugega.

In če se npr. zgodi, da nekoga na pašniku žival poškoduje, bo odgovarjal lastnik živali, tudi če je človek brez vednosti lastnika stopil na pašnik. Spet narobe svet. Zato je treba imeti obvestila, da je prepovedano dotikanje živali in da je žica pod panetostjo. Zlahka te kdo stoži zaradi psihičnih travm, ki jih je doživel, ko ga je streslo. JE pa možno (BOGNEDAJ), da kakšnemu pusti tudi posledice v obliki invalidnosti, če ga npr. useka v hrbtenico ali v glavo, pa da je pastir zelo močan.

Normalnemu človeku se vse te stvari zdijo logične oz. samoumevne. Ampak danes po svetu hodi veliko umskih invalidov (pa ne med živalmi, samo med ljudmi), za katere se je treba preventivno zavarovat. Žal.

To se pravi, da je potrebno povsod namestiti table za nevarnosti ( peš poti, planinske oz. gorske poti, brežine potokov in rek, ... )

To bi bila bedarija, res pa je, kot je bilo že nekaj časa nazaj v Angliji, da je ena prečkala pašnik in jo jje bik poškodoval.

Ograje so narejene za živali, ker nimamo skupnega jezika, da bi se razumeli. Ljudi pa tudi ograja ne ustavi-sploh takšnih debilov.
Bo treba na vlado dati dopolnitev za subvencijo zaradi takšnih stroškov.

Heh...sanjaj o subvenciji... že če bomo sedanje dobili ob doglednem roku, bo dobro. Država nima za burek. Na MKGP so popolnoma nesposobni, da ne dobijo denarja. Če bodo nadaljevali v stilu, da na vseh ministrstvih in službah režejo proračun po ravnilu, bodo pa sploh pokopali vse skup. So recimo ministrstva, ki so med vladavino padle vlade povečala število zaposlenih tudi za nekaj %, čeprav ne bi smeli NIKOGAR zaposliti na novo. Tisti bodo zlahka porezali. Tam, kjer niso zaposlovali (med drugim tudi naše resorno ministrstvo) bo pa lahko marsikaj zaškripalo.

No, malo izven teme. Zdaj pa nazaj na aktualne pašnike.
Nekaj detajlov od četrtka in od danes.

Takale je ruša na južnih pobočjih - nikakršna. Redko, nizko, trava pa v latih.


Očitno sta lanska suša in suh marec pustila davek na letošnjem pridelku.

Še en pogled po travnikih in gozdu:


In pogled na pravilno vezavo žice:


Pa še detajl zaščite kola, da se vanj ne bodo drgnile telice. Seveda samo tam, kjer je kol znotraj ograje.

Zanimive slike, posebej tista o vezavi žic.
Najbrž bodo letos v prednosti glede prve košnje višje ležeče kmetije, ker letošnji april je idealen za rast trave.

Včasih so vrteli eno popevko: kako sva si različnaaaaa....

Dragi @_toni, V kako različnih pogojih kmetujemo. Pri nas bo taka ruša, če bo, enkrat 20 maja. Ti se pa še nekaj pritožuješ. Nikar. Boga hvali, da imate kmetijo tam, kjer jo imate. Raj na zemlji imate.

Zdaj pa dovoli še nekaj komentarjev k slikam:

Omejke nič ne pokosite? Če jih ne pokosite bi jih bilo dobro zmulčiti. Če bi bilo to pri nas, bi kontrola omejke ven zmetala.

Žica je res spojena pravilno. Priznam, da še nisem pogruntal kako se to naredi. Kaj hočemo, trotel pač.

Vogalni količek bi jaz podprl. No, pri nas je prst zelo plitva, povprečno 15 cm je debela. Spodaj je šoder, koli ne gredo radi notri. Opora je v takih primerih nujna.

Zaščita količka je odlična. Za pohvalo. Sam v ta namen uporabim trak. Je delo enostavnejše. To delam predvsem na oporah, ki so na notrnji strani pašnika. V oporo zavijačim izolator in napeljem trak v obliki črke V.

Izolatorji, ki jih uporabljaš so dobri, močni. V trgovinah ponujajo tudi podobne, cenejše, ampak so zanič.

Ampak vse to so malenkosti. Malenkosti, ki jih opazi le picajzelj. Glavno je da pasete. Prepričan sem, da je edino pašna reja govedi tisti način reje, ki bo dolgoročno ohranil govedorejo v naši državi. Vsi drugi načini reje bodo tako dragi, da reja ne bo rentabilna. V Evropi! Izraelci res krmijo pomaranče, ampak Izrael je v specifičnem položaju. Kaj naredi mesno kostna moka pa smo videli pred leti.

Res je, da se - kar se rodovitnosti in lege tiče, nimam kaj za pritoževat. Druga plat je pa ta, da smo pri nas navajeni na obilno rušo prve košnje in tole na slikah je v primerjavi z lanskim letom največ polovica pričakovanega.

Glede mej - ta pašnik je bil prejšnji teden urejen čisto na novo, ker smo ga na novo dobili v najem, zato so meje zelo zaraščene. Letos nismo mulčili, drugo leto pa bomo, ker telice robide ne pohodijo. Kar je bilo pa iz gozda zaraščenega, smo pa kar z nakladačem porinili nazaj v gozd in zagradili celo parcelo. Grmovje pa vse oberejo, kar dosežejo. Meje sicer redno kosimo vsaj 1x letno, kar se ne doseže, pa smo do sedaj požigali. Letos sem naše prepričal, da nismo, upam, da bo tako še naprej. Nekatere meje so tako velike, da bi edino mulčer na roki prišel prav, tisti bočni zamik je premalo.

Glede količka - potisnjen je kakšnih 80 cm v zemljo, tako da bi moral zdržat. Tu so kar globoka tla, tako da kar se podpiranja tiče - zaenkrat ni potrebe, ker tudi ograje niso tako dolge. Glede zaščite pa-enkrat smo imeli tako količek znotraj parcele pa je bil (k sreči šele ko smo prestavili telice na drug pašnik) čisto razmajan. Pa gledam, kako - saj je bil globoko zabit. Potem sem videl dlake na njem in mi je bilo takoj jasno vsaka štrleča stvar jim prav pride, da se drgnejo. Seveda bodo vsak, še tako dobro postavljen kol v tem primeru razmajale.

Glede vezanja žice - samo poskušati je treba pa še en namig: najprej je treba žico zakriviti (oba konca) nazaj za kakšnih 10 cm in da je krivina lepo enakomerna, ne da je prelomljena. Zelo je pa važna ta malenkost, da nista nazaj zakrivljeni žici nikoli enako dolgi, drugače bo ena vedno skočila iz zanke, ko poskusiš drugo vtakniti na pravo mesto. Če sta različni, bo druga ostala ujeta v svoji zanki in tako je veliko lažje.

S čim zabiješ količek 80 cm v zemljo? Predvidevam da ne ročno? To so kostanjevi količki?

Seveda ne na roke... kole pritiskamo v zemljo s čelnim nakladačem. Edino kjer se ne pride zraven, je treba na roke. Na roke jih ne bi nikakor toliko spravil, poleg tega bi pa še drug dan po tleh roke vlekel So pa kostanjevi, res je.