Sam nimam izkušenj, lahko pa povem, da ko so bila v "modi" česala jih je bilo v okolici kar nekaj, zdaj več ne vidiš nobenega. Eni so sicer lepo izkoristili priložnost, pokasirali na razpisih in potem ob prvi priložnosti prodali dalje, drugi so obupali, ker je delo z česalom dokaj specifično in moraš paziti na kar nekaj zadev, da se sploh obnese, govorim za žita, za travnike ne vem če je kdo to sploh pri nas prakticiral.

Čimmanj šarite s težkimi stroji po travnikih, da ne izničite titega kar so dobrega naredile nizke temperature, kolikor jih je sploh bilo. Zmrzal zrahlja zemljo.

Dokazani so pozitivni učinki prezračevanja zemlje, je pa kakor pri vsaki stvari, in sicer obstajajo tudi meje ekonomičnosti. Za strme terene se najde tudi brana za samohodno kosilnico, za manjše poškodbe ruše. Se pa ponekod, če je le mogoče, prakticira oranje ledin ter ponovna setev na nekaj let. Jaz pri sebi opažam že to, da na mestih poškodb od divjih prašičev, katere sem bil primoran frezati, trava boljše odganja, s tem, da na isti parceli nekaj metrov stran pa se že vidi razlika v počasnejši rasti. Mah, vresje, nizki pleveli se z brananjem vsaj deloma odstranijo, da ne govorim o krtinah, korenine morajo dobiti zrak, da se potem tudi organske snovi lažje absorbirajo. Zime so včasih poskrbele za dodatno rahljanje, zdaj pa je že redkost, da enkrat v letu zemlja sploh zmrzne.

S čim oz kako se bojujete proti razraščanju maha?

dogtag je napisal/a:

S čim oz kako se bojujete proti razraščanju maha?

Prezračevanje in hkratno strganje mahu je osnova, potem pa če to ne zaleže pa se gre v analizo zemlje. Zdaj mahu škodijo kakšni pripravki na osnovi železa, bazična zemlja.
Za manjše površine je pepel kar učinkovit, ampak to samo za okoli hiše, ker si ne predstavljam da bi ga po travnikih kdo uspel navoziti tako velike količine.

http://traktor.mojforum.si/traktor-post-207956.html

apnenje

Če se pojavlja mah, je zemlja precej vlažna, v senci in pogosto tudi znak kisle zemlje, tako da apnenje.

In z apnenjem je potrebno bit kar vztrajen in večkrat ponoviti.

Nimam sicer izkušenj s česali, ampak po občutku bi rekel, da je na mah večji učinek kot pri branah, ker ga bolj odrgnejo. Ampak ta vrag je trdovraten in brez konkretnega apnenja bo bolj tako tako.

Mi imamo sicer Mušičevo brano in opažam, da bi bilo počasi potrebno že malo ostriti zobe na krogih, da bi bolj agresivno delovale na zemljo.

lp

Mah uspeva pri nižjem pH, vlagi in senci. Zelena galica tudi pomaga, vsebuje železo. In še polže uniči.

Z travniki nimam izkušenj, na poljščinah je česalo zakon. Spet odvisno v kakšnih pogojih. Največ se omenja sporščanje dušika, amapk ta dušik mora biti že v zemlji, drugače nimaš kaj sproščat.
Pri žitih je velika prednost, da potlačeno rastlino čez zimo dvigne v zrak, rastlina oživi in takoj ozeleni, močno zmanjšaš plesnenje v začetni fazi.
Pri koruzi pride prav, če je zemlja zbita zaradi dežja, takoj po vzniku. V kasnejši fazi je že boljše z okopalnikom.
Buče tudi z česalom. Že po enem dnevu je razlika in ne moreš verjet, da si na isti njivi.
Moraš pa tudi pričakovat, da bo med vrstami buč in koruze podivjal plevel.
Česalo ima izredno velik učinek za zelo malo vloženega dela. Ampak samo v pravih pogojih. Drugače je strošek brez efekta.

Po moji logiki je česalo sigurno boljše kot travniška brana. Travniška česala imajo praviloma debelejše špice za bolj agresivno delo.
Mah ima plitve korenine in ga lahko uničiš, ampak nekaj ga bo ostalo.