Ja, ja. Če bi pa Vrisk dal višjo ponudbo in mogoče celo uspel s ponudbo, bi pa vsi vpili, kako je ponudil preveč. In bi v Kmetovalcu brali uvodnik, kako Vrisk zapravlja denar zadružnikov. In ponudbe ni mogel zvišati, ker Hrvati niso dali javne ponudbe in tudi danes ne vemo, koliko so plačali.

Če se pa gremo hipotetične teorije, evo moj prispevek k kolektivni paranoji:
Dukat zapre obrat LM v Ljubljani, mleko vozijo na Hrvaško, kjer so francoski lastniki, kot je z nami delil @Kmetovalec, veliko vlagali in imajo vse oh in sploh. Nazaj v Slovenijo pa vozijo končne proizvode z nalepko Alpsko mleko in drugimi uveljavljenimi blagovnimi znamkami. In nimajo druge mlekarne nič več tržišča in nič več mleka kot prej.

Da, to je čista špekulacija in priznam, tudi o poslu nimam pojma. Sem pač kmet. Pa za vsak primer, mislim, da bi morali Vriska že davno odžagati.[/quote]

peter_28 je napisal/a:

Ja, ja. Če bi pa Vrisk dal višjo ponudbo in mogoče celo uspel s ponudbo, bi pa vsi vpili, kako je ponudil preveč. In bi v Kmetovalcu brali uvodnik, kako Vrisk zapravlja denar zadružnikov. In ponudbe ni mogel zvišati, ker Hrvati niso dali javne ponudbe in tudi danes ne vemo, koliko so plačali. Če se pa gremo hipotetične teorije, evo moj prispevek k kolektivni paranoji: Dukat zapre obrat LM v Ljubljani, mleko vozijo na Hrvaško, kjer so francoski lastniki, kot je z nami delil @Kmetovalec, veliko vlagali in imajo vse oh in sploh. Nazaj v Slovenijo pa vozijo končne proizvode z nalepko Alpsko mleko in drugimi uveljavljenimi blagovnimi znamkami. In nimajo druge mlekarne nič več tržišča in nič več mleka kot prej. Da, to je čista špekulacija in priznam, tudi o poslu nimam pojma. Sem pač kmet. Pa za vsak primer, mislim, da bi morali Vriska že davno odžagati.

[/quote]
Ponudbe po oddani ponudbi ne sme več višati po zakonu o prevzemih, zato se je potrebno dejansko pred oddajo ponudbe z lastnikom dogovoriti o višini in tu se kaže diletanstvo Mlekodela.
Glede uvodnika v Kmetovalcu imaš verjetno prav, ker še vedno mislim, da bi ibl denar kmetov investiran preko zadrug v LM stran vržen. Scenarij, ki ga navajaš ni nemogoč, čerpav malo verjeten , ker v Dukatu nimajo zadostnih kapacitet, da bi lahko prevzeli vso mleko LM. Za kmete pa to ne bi bilo slabo saj bi imeli zagotovljen odkup. Naše mleko je cca 30% cenejše od hrvaškega, tako bi Lactalis kvečjemu povečal odkup na slovenski strani in zmanjšal na hrvaški.
Če država (zadruge in mesto Ljubljana) lactalisu ne bo metala polen pod noge pa bo verjetno tudi predelavo ohranil na sedanji lokaciji. Prevoz mleka in izdelkov sem ter tja (ob današnjih visokih cenah energije) preprečuje preveliko centralizacijo predelovalnih zmogljivosti.
Lep zgled je sam Lactalis, ki mleko predeluje kar v 192 obratih. Tudi Dukat na hrvaškem ima 11 obratov. Tako, da je ukinitev predelave v Sloveniji malo verjetna. Bo ap izgubilo službo nekaj ljudi, verjetno tistih najbolje plačanih, , pa tudi z denarjem se ne bo dalo tako mutiti in podpirati razne politike, kot pa če bi bila mlekarna v zadružni lasti. Zato pa je tak odpor.

Malce spremljam tole debato, pa so me zasrbeli prsti, da še sam napišem par misli. Po mojem mnenju je bil izvirni greh storjen že bistveno pred zadnjim dogajanjem - torej sredi devetdesetih let, ko so zadruge dopustile, da je lastništvo prišlo v roke finančnim inštitucijam. Zakaj je bilo temu tako pa je kar nekaj vzrokov: model lastninjenja v slo, razpadanje socialističnih zadrug v začetku 90 let, slab ekonomski položaj zadrug, nezavedanje kaj sploh lastnina pomeni, iznajdljivost certifikatskih nabiralcev, pa še kakega sem pozabil..
Pa vendar je v mojih očeh tuja multinacionalka, ki ima "core business" predelavo in trženje mleka še vedno boljši lastnik kot finančna inštitucija. In sedajle se morajo pokazati zadruge in mlekodel ali kakor pač se že imenuje ta združba kot fantje, ki imajo nekaj med nogami. Zakaj? Zato, ker obvladujejo več kot 25% delež LM in torej z lahkoto blokirajo vsako statusno spremembo večinskemu lastniku. Pa naj da le ta še toliko ponudb v xy višini.. Če jih ne bodo zasrbeli prsti po hitrem zaslužku iz naslova razlike v ceni delnice, se da z takim deležem zelo dobro participirati pri odločanju o usodi LM. Kot vedno, catch igre je pri prodajalcih, ne pri kupcih.

Pa pojdimo lepo po vrsti:

1. Senserosuminoso navaja, da bi si šel sam nabirati breskve v tuj sadovnjak...to je tako, kot sosed, ki bi k meni prišel, da si namolze liter mleka, lepo na roke, naprej pa naj pomolzem sam...bi mi tudi mastno plačal. Ne hvala, moje krave se ne bodo vsakemu za liter pustile šlatat in učit molst...podobno je s sadovnjakom, ti priložnostni obiralci ponavadi naredijo več škode kot koristi...

2. Franjoj, razlika med mojim navajanjem in tvojimi trditvami je v tem, da jaz ne trdim in zatrjujem črnega scenarija, ampak ga pogojno dopuščam, nisem pa edini, ki verjame, da ne potrebujemo tujcev, tudi novi minister je takšnega mnenja, ter tudi zelo veliko univerzitetnih profesorjev: Štiblar, Lahovnik itd...

3. Kmetovalec prosim razloži par tisočim delavkam Mure, da so tudi krive za polom, da so krive ker niso delale za 2 USD na mesec kot kitajke, ker niso pripeljale 10 letnih otrok šivat nogometnih žog in ker so želele, da njihovi možje delajo več kot do 40ega leta, kot je življenjska doba moških, ki s svojimi rokami in nogami barvajo tekstil, zato da se mi razvajeni evropejci lahko bahamo. In če so tujci tako super, zakaj pa v celi Evropi ni niti enega tekstilnega obrata več? Mura je bila zadnja večjih...

4. Vsi razumemo, da Lactalis ni dal 20 milijonov, da bi kar zaprl obrat, toda preko LM je kupil tudi pravice in tako je kupil tudi trg, kamor bo poslal izdelke. Težava je v tem, da bo obvladoval zelo velik del slovenskega mlečnega trga in bo močan pogajalec s slovensko vlado, in tudi kmeti. Mleka v Evropi je dovolj, zato so bile uvedene kvote, in kot večinski lastnik bo lahko v primeru da mu kaj ne bo všeč ali pa da mu bodo romuni podmazali, pač zmanjšal odkup mleka pri nas in ga pripeljal tudi iz Madžarske...odvisni bomo od tega tujca, kajne?

5. Lactalis lahko mlekarno zapre čez noč (verjamem da tega ne bo naredil), pomurske in celjske pa se ne morejo čez noč toliko povečati, da bi zasičile trg.

6. poveličevanje tujcev v nedogled in navajanje, da država in MOL komplicirata pa ni smiselno. Predpisi so kakrši so, če pride en tujec, se nam ni potrebno klanjati. In če to razumemo pri prebivalcih iz bivše juge, da se naj asimilirajo, se naj tudi tuj lastnik kapitala, kajne? Sicer pa sledi zgodba belgijcev v NLB...

7. Weekendkmet se je približal resnici, ko pravi, naj Zadružna zveza, oz. Mlekodel pametno gospodari s 25% kolikor ima v LM...in ja tudi v avtomobilski industriji velja, da ko so prišli na oblast ekonomisti, je bilo konec s kvalitetnimi avtomobili...

8. ne morem si pomagati, sorry, kmetovalec ves čas poudarja konkurenčnost, pa tujce, pa kako moramo sami biti konkurenčni (tudi pri gradnji hlevov) itd., obenem pa izkaže žalost, da imajo slovenski kmetje denar za drage stroje, tistih 46 EUR za kmetovalca pa ne...
Spoštovani kmetovalec, naj bo revija konkurenčna, pa bo naročnikov kot listja in trave, veliko kmetov zna tekoče nemško in angleško, tako da nam ni težava brat tudi Landwirt. Se je treba prilagoditi in ne jamrati in dajte naročnikom tisto kar potrebujejo, ali pa se preusmerite v kakšno drugo revijo, verjamem da Hugh H. ne bo imel nič proti

op. namenoma sem povzel na koncu vse pripombe in naša modrovanja, da vidimo, da smo vsi v istem, tudi revije. Drugače pa pohvalim revijo Kmetovalec, super prikaz ne samo filozofiranja (kmečki glas) ampak prenosa v prakso, veliko fotografij, vsebinsko bogatih člankov ter drznih uvodnikov, kar tako naprej!

eric je napisal/a:

Pa pojdimo lepo po vrsti: 1. Senserosuminoso navaja, da bi si šel sam nabirati breskve v tuj sadovnjak...to je tako, kot sosed, ki bi k meni prišel, da si namolze liter mleka, lepo na roke, naprej pa naj pomolzem sam...bi mi tudi mastno plačal. Ne hvala, moje krave se ne bodo vsakemu za liter pustile šlatat in učit molst...podobno je s sadovnjakom, ti priložnostni obiralci ponavadi naredijo več škode kot koristi... [/i]

Ne dvomim, da si dojel kaj sem napisal, čeprav se delaš da ti nekaj ni jasno! Vsaj iz sebe ne delaj bebca!!

eric je napisal/a:

Pa pojdimo lepo po vrsti: 1. Senserosuminoso navaja, da bi si šel sam nabirati breskve v tuj sadovnjak...to je tako, kot sosed, ki bi k meni prišel, da si namolze liter mleka, lepo na roke, naprej pa naj pomolzem sam...bi mi tudi mastno plačal. Ne hvala, moje krave se ne bodo vsakemu za liter pustile šlatat in učit molst...podobno je s sadovnjakom, ti priložnostni obiralci ponavadi naredijo več škode kot koristi... 2. Franjoj, razlika med mojim navajanjem in tvojimi trditvami je v tem, da jaz ne trdim in zatrjujem črnega scenarija, ampak ga pogojno dopuščam, nisem pa edini, ki verjame, da ne potrebujemo tujcev, tudi novi minister je takšnega mnenja, ter tudi zelo veliko univerzitetnih profesorjev: Štiblar, Lahovnik itd... 3. Kmetovalec prosim razloži par tisočim delavkam Mure, da so tudi krive za polom, da so krive ker niso delale za 2 USD na mesec kot kitajke, ker niso pripeljale 10 letnih otrok šivat nogometnih žog in ker so želele, da njihovi možje delajo več kot do 40ega leta, kot je življenjska doba moških, ki s svojimi rokami in nogami barvajo tekstil, zato da se mi razvajeni evropejci lahko bahamo. In če so tujci tako super, zakaj pa v celi Evropi ni niti enega tekstilnega obrata več? Mura je bila zadnja večjih... To nima nič veze s krivdo kogar koli. Če cena dela raste moraš začeti izdelovati zahtevnejše izdelke. Preprosti izdelki se vedno selijo tja, kjer je cenejša delovna sila. Na koncu jih bodo izdelovali roboti. Krivda delavk je v tem, da so kar mislile da bo takratno stanje večno, da bodo penzijo dočakale za šivalnim strojem. Če hočeš imeti večjo plačo moraš za to več narediti. Logika je povsem enostavna, in bi jo morali razumeti tudi kmetje. Seveda pa je še večja krivda vodilnih v tovarni predvsem pa politikov, ki so razmišljali enako kratkovidno kot delavke za stroji. Ti bi morali iskati vedno nove izdelke in usposabljati delavke za zahtevnejšo delo. Da problem spanja na lovorikah ni samo naš problem, kaže primer Nokie. Nekoč najbolj tehnološko razvito podjetje je zaspalo na lovorikah in danes še komaj vemo zanj. 4. Vsi razumemo, da Lactalis ni dal 20 milijonov, da bi kar zaprl obrat, toda preko LM je kupil tudi pravice in tako je kupil tudi trg, kamor bo poslal izdelke. Težava je v tem, da bo obvladoval zelo velik del slovenskega mlečnega trga in bo močan pogajalec s slovensko vlado, in tudi kmeti. Mleka v Evropi je dovolj, zato so bile uvedene kvote, in kot večinski lastnik bo lahko v primeru da mu kaj ne bo všeč ali pa da mu bodo romuni podmazali, pač zmanjšal odkup mleka pri nas in ga pripeljal tudi iz Madžarske...odvisni bomo od tega tujca, kajne? A si kdaj kaj poskušal prodati na tržnici ali preko oglasnika. Svetovni trgi delujeo na enak način. Ko imaš enkrat prosti trg (in v EU ga imamo) ni potrebno nikogar podkupovati ali kupovati. Da si zagotoviš trg moraš dati nanj izdelek boljše kakovosti ali po nižji ceni kot konkurenca, ali vsaj poskrbeti za boljšo reklamo. In kot sem že tisočkrat napisal dokler bodo slovenski kmetje pridelali mleko po tržni ceni ga bodo prodali brez težav, ne glede kdo bo lastnik mlekarn pri nas. Zato pa vseskozi poudarjam pomen zniževanja lastnih cen. Vlada tu nima in n e more nič storiti. Razen, da nam ne meče polen pod noge. 5. Lactalis lahko mlekarno zapre čez noč (verjamem da tega ne bo naredil), pomurske in celjske pa se ne morejo čez noč toliko povečati, da bi zasičile trg. 6. poveličevanje tujcev v nedogled in navajanje, da država in MOL komplicirata pa ni smiselno. Predpisi so kakrši so, če pride en tujec, se nam ni potrebno klanjati. In če to razumemo pri prebivalcih iz bivše juge, da se naj asimilirajo, se naj tudi tuj lastnik kapitala, kajne? Sicer pa sledi zgodba belgijcev v NLB... Menda si pravnik in mogoče drugače gledaš na to. Vendar predpisi so še kako pomembni zlasti, če ti povzročajo dodatne stroške in si zaradi tega manj konkurenčen. Sem popoln laik vendar v vsakdanjem življenju vidim, da imamo pri nas hipertrofirano državo z ogromno nepotrebnih predpisov, ki močno omejujejo konkurenco. Žal je večina naših predpisov napisanih tako, da si jih veliki koncerni in bogate stranke s sposobnimi odvetniki znajo izogniti, preprosti ljudje pa naj.... Saj vsi vidimo kako sodišča oproščajo narkomafijce, tajkune, ki so pokradli milijone in uničili podjetja, na cesto pa spravili na tisoče delavcem. 7. Weekendkmet se je približal resnici, ko pravi, naj Zadružna zveza, oz. Mlekodel pametno gospodari s 25% kolikor ima v LM...in ja tudi v avtomobilski industriji velja, da ko so prišli na oblast ekonomisti, je bilo konec s kvalitetnimi avtomobili... 8. ne morem si pomagati, sorry, kmetovalec ves čas poudarja konkurenčnost, pa tujce, pa kako moramo sami biti konkurenčni (tudi pri gradnji hlevov) itd., obenem pa izkaže žalost, da imajo slovenski kmetje denar za drage stroje, tistih 46 EUR za kmetovalca pa ne... Spoštovani kmetovalec, naj bo revija konkurenčna, pa bo naročnikov kot listja in trave, veliko kmetov zna tekoče nemško in angleško, tako da nam ni težava brat tudi Landwirt. Se je treba prilagoditi in ne jamrati in dajte naročnikom tisto kar potrebujejo, ali pa se preusmerite v kakšno drugo revijo, verjamem da Hugh H. ne bo imel nič proti Glede konkurenčnosti se kar trudim. jamram pa zato ker ne razumem ljudi, ki mu je škoda dati 46 e za kmetovalca hkrati pa mimogrede vrže par tisoč e v neko nepotrebno investicijo. Praviš, da berejo landwirta in podobne tuje revije. Povem ti, da je takšnih zelo malo in glej večina teh, če ne vsi imajo denar tudi za Kmetovalca. Glede na to, da praktično nič ne vlagamo v reklamo in nam število bralcev kljub temu raste, očitno Kmetovalec ni slab. A ob 5000 izvodih se sprašujem, kaj prebira preostalih 50 tisoč kmetov, ki naj bi se v sloveniji še kaj ukvarjali s kmetijstvom. Tudi Kmečki glas ima naklado samo 15 tisoč. In tisti, ki ne berejo niti Kmetovalca, niti Kmečkega glasa, garantirano ne berejo niti tujih strokovnih revij. In konkurence se še kako zavedam, če pred dvajseti leti nekaj zanesenjakov ne bi ustanovilo Kmetovalca, bi bilo stanje še veliko slabše. Tako pa smo uspeli spraviti kar nekaj sodobnejših tehnologij v Slovenijo, brez katerih bi drugače še bolj zaostajali za tujci. op. namenoma sem povzel na koncu vse pripombe in naša modrovanja, da vidimo, da smo vsi v istem, tudi revije. Drugače pa pohvalim revijo Kmetovalec, super prikaz ne samo filozofiranja (kmečki glas) ampak prenosa v prakso, veliko fotografij, vsebinsko bogatih člankov ter drznih uvodnikov, kar tako naprej![/i]

[[/i]

[quote="kmetovalec"]

eric je napisal/a:

Pa pojdimo lepo po vrsti: Glede konkurenčnosti se kar trudim. jamram pa zato ker ne razumem ljudi, ki mu je škoda dati 46 e za kmetovalca hkrati pa mimogrede vrže par tisoč e v neko nepotrebno investicijo. Praviš, da berejo landwirta in podobne tuje revije. Povem ti, da je takšnih zelo malo in glej večina teh, če ne vsi imajo denar tudi za Kmetovalca. Glede na to, da praktično nič ne vlagamo v reklamo in nam število bralcev kljub temu raste, očitno Kmetovalec ni slab. A ob 5000 izvodih se sprašujem, kaj prebira preostalih 50 tisoč kmetov, ki naj bi se v sloveniji še kaj ukvarjali s kmetijstvom. Tudi Kmečki glas ima naklado samo 15 tisoč. In tisti, ki ne berejo niti Kmetovalca, niti Kmečkega glasa, garantirano ne berejo niti tujih strokovnih revij. In konkurence se še kako zavedam, če pred dvajseti leti nekaj zanesenjakov ne bi ustanovilo Kmetovalca, bi bilo stanje še veliko slabše. Tako pa smo uspeli spraviti kar nekaj sodobnejših tehnologij v Slovenijo, brez katerih bi drugače še bolj zaostajali za tujci.

Če prodaš 5000 izvodov je to čisto v redu število in približna številka koliko resnih kmetij je v slo, ki so zmožne preživetja.
Ostalo je pač hobby program : )- ali pa kak drug-socialna nuja- .

Kolikor berem vašo revijo, so mi najboljši članki prevodi tujih revij.

To o sodobnih tehnologijah, bi pa jemal bolj z rezervo, zanima pa me katere bi naj bi to bile ?

Nazadnje urejal/a Mar.c 08 Apr 2014 16:32; skupaj popravljeno 1 krat

Mar.c je napisal/a:

Sebo, mogoče pa ima v mislih Novo tehnologijo gnojenja. V slabem letu smo lahko najmanj v dveh uvodnikih brali o tej čudodelni novi tehnologiji. Spletna izdaja ACKERplus april.Na strani 9 in 15. http://ackerplus.tpk6.de/201304/?openSlide=17 Rad vzamem s seboj sejemsko številko revije, da se s kmetom nasmejeva šarlatanom in prevarantom. Kmet nameni 45€ za svoje polje. Ne pa, da bo krmil golobe na dvorišču!

Bolje namenit 45€ golobu, da ti prinese kmetovalca, kot nekomu, ki se igra v mikro (ogrevanem) (pesk-)zemlj-ovniku in prezentira izide igre kot stvarno resnico, ki drži za vso populacijo. Ko pa nastopijo konkretna vprašanja (že na tem forumu se je dogodilo, pa ne samo enkrat) se, politično povedano, tvorijo nebuloze.

Mar.c je napisal/a:

Sebo, mogoče pa ima v mislih Novo tehnologijo gnojenja. V slabem letu smo lahko najmanj v dveh uvodnikih brali o tej čudodelni novi tehnologiji. Spletna izdaja ACKERplus april.Na strani 9 in 15. http://ackerplus.tpk6.de/201304/?openSlide=17 Rad vzamem s seboj sejemsko številko revije, da se s kmetom nasmejeva šarlatanom in prevarantom. Kmet nameni 45€ za svoje polje. Ne pa, da bo krmil golobe na dvorišču!

Ne saj kaj zanimivega se najde, npr, zadnji prispevek o kompostnem hlevu; vendar je za povečino resnih kmetov, ki prebirajo neko tujo strokovno literaturo znano.

Pogrešam mogoče le boljšo internetno stran, mogoče kak blog s povezavami na tuje vestičke ipd.

Danes smo imeli nek tečaj pa sem se spomnil, da je mogoče še največji doprinos kmetovalca organiziranje vsakoletne dražbe lesa.