Pozdrav,

kako se na kmetiji obnese skupno in kako ločeno gospodinjstvo? Pa prosim za odgovore tiste, ki živijo tako.

Če imaš v mislih predstavnike dveh različnih generacij,potem se skupno gospodinjstvo v večini primerov ne obnese.
Ko si enkrat v partnerskem odnosu,se je pač treba prilagajat. Če je še kdo zraven,je prilagajanja še več. To pa dolgoročno gledano ni dobro za nobenega,saj postane s časom prenaporno.

Lp Sančo

Ja, to vem ja ... saj jaz sem za ločeno. Zanima pa me, kako starši gledajo na vašo željo po ločenem gospodinjstvu ? So jezni? Sploh zato, ker je na kmetiji veliko dela itd ...

Vsako skupno gospodinjstvo je na hudi preizkušnji, ko pridejo otroci, če že prej vse lepo teče. S tem, da je zelo odvisno, ali ti stanuješ pri njem in se moraš prilagajati tašči ali živiš doma in se prilagajaš mami. Prva varianta je daleč najtežja, ker skupno gospodinjstvo se vrti okrog kuhinje, kar pa je običajno ženska domena. Dve ženski v eni kuhinji...je treba imeti ogromno tolerance ali pa eno talentirano gospodinjo in eno totalno anti s čim manj želje po samostojnosti.

mala86 je napisal/a:

Ja, to vem ja ... saj jaz sem za ločeno. Zanima pa me, kako starši gledajo na vašo željo po ločenem gospodinjstvu ? So jezni? Sploh zato, ker je na kmetiji veliko dela itd ...

Na to ne poznam odgovora,ker nimam staršev. Je pa potrebno vedeti,da starejši na podeželju razmišljajo nekako v stilu-če delamo skupaj,še jejmo skupaj. Kar pa v neugoden položaj spravlja mlajše,željne osamosvojitve.
Kako je pri tebi,seveda ne vem. Če obstaja najmanjša možnost iti na svoje,jo izkoristi.
Jaz sem šel pred leti na svoje-in prav je bilo tako

Ja, to je res najboljše ampak je težko, če si prevzel kmetijo, da bi odšel od doma. No, drugač pa moj se s tem nič kaj ne obremenjuje, od doma sploh ne bi šel, zgoraj bi si že ven naredo ampak pravi vedno "bo že". Glede tega kje se bi naj jedlo je pa njemu vseeno. Koliko pa vidim, je pa tašča tak, da je njej boljše, da bi vsi skup jedli. Ona mogoče sploh ne misli, da bi si kje ven kaj delala. Zna biti to problem ja. Ste meli kdaj probleme zaradi tega, ker vam starši niso "dovolili" da si kaj sami ven naredite in da imate lastno kuhinjo? Jaz mislim, da vsak rabi svoje prostore. Moški mogoče ne razmišljajo tako o em oziroma ne komplicirajo tako kot pa me ženske.

mala86 je napisal/a:

Ja, to vem ja ... saj jaz sem za ločeno. Zanima pa me, kako starši gledajo na vašo željo po ločenem gospodinjstvu ? So jezni? Sploh zato, ker je na kmetiji veliko dela itd ...

Sem starš zato si vzamem pravico svoje mnenje napisati:

Pametni starši svoje otroke naučijo: 1. drek izpd riti spucat in 2. s svojo glavo in s svojimi rokami se preživeti.

Ko "otroci" končajo šolanje jih pametni starši v rit od doma sunejo.

Pametni "otroci" svojim staršem čimprej vnučke prištimajo. Ni bolj ponosnega ter zadovoljnega starejšega človeka od onega, ki lahko svoje vnučke pazi. Zato mladeniči in mladenke čim manj filozofirajte, namesto tega pa več seksajte, da boste staršem veselje naredili.

Živimo v skupnem gospodinjstvu s starimi starši in je tko - zelo naporno (čedalje bolj) - govorim za mamo, ki se je primožila. Da se, ampak je zelo malo takih primerov, da več kot 25 let živijo mirno. Ne rečem, da je vedno vse gladko, glavno je, da se ljudje pogovorijo. Kjer je preveč ego-ta, pa vzvišenosti, se hitro zaključi.

Generacije morajo biti posebej - tak je pač naraven proces. Starši so lahko tud jezni, ampak - moraš to vzet v zakup - se bodo že ohladili. Itak mama v veliko primerih noče dat svojega sinka snahi, enako snaha ga noče pustit mami (kar je edino pravilno), potem se počasi krha in zakon (Bognedaj še družina) propade.

Tisto z oddaljenostjo in copati je še kako res, čeprav lahko že ločitev po nadstropjih in hrani veliko prinese k redu v hiši.

nevednež je napisal/a:

Ko "otroci" končajo šolanje jih pametni starši v rit od doma sunejo.

Se strinjam Moji starši recimo zelo podpirajo ločeno gospodinjstvo, vendar ne na isti parcelini številki, kot ga imamo sedaj

Včasih so rekli"dve babi pa en šporhajt ne gredo skup"