Mehanizacija Miler je napisal/a:

Zmenite se po vrsti kdo in kdaj bi jo testiral pa bomo dali eno

To bi blo zanimivo, smo zainterisirani, sam kaj ko bi nam v poštev prišla prvo košnjo, takrat jo pa verjetn res nebi mogl dobit. K potem nam ne pride v poštev, ker prvi odkos mamo enoletno, potem je pa več ali manj vse za mrvo. Bi blo pa fajn ja, če bi se to dalo sprobat. Lp

FFarmer je napisal/a:

New Holland je napisal/a: In za koliko konjev bi potem moral biti traktor močnejši za gnetilnik? Pravijo, da vsaj 20 KM.

in težji za 1tono

Kot sem rekel, jaz sem zainteresiran za test. Časovno bi mi najbolj ustrezalo maja, tako kot vsakemu. Sicer mi je pa drugače vseeno kdaj. Ko bo, pač bo. Treba bi se bilo smiselno dogovorit, da se kosa čim manj vozi po SLO-da je recimo nekaj časa na gorenjskem, se preseli v drugo regijo,...ne pa da se za vsako prevozi pol SLO. Upam, da se razumemo

LP, j

Zanima me, če ima kdo kakšen podatek za koliko pa se sploh izboljša energijska vrednost krme v primerjavi s tisto, ki je bila košena s kosilnico brez gnetilnika?
Ogromno se govori o prihranku na času in nafti ali je prihranek res prihranek? Saj nam gnetilnik poveča intenzivnost sušenja trave ter posledično zmanjša optimalen čas za spravilo (trava je kar na enkrat suha)! Torej nas prisili v zmoglivejše stroje za spravilo krme (zgrabljalnik, nakladalka), še več € za stroje
Zanimivo bi ga bilo preizkusiti na lastni koži (kmetiji), ljudje smo pač taki, da se neradi učimo iz tujih napak, ampak iz lastnih!

Ko je pokošeno preko gnetilnika, lahko na samo odpneš kosilnico, pripneš nakladalko, eden prej grabi in zadeva laufa. V bistvu v poletni vročini ni treba nič čakat, ampak vse poteka takoj eno za drugim.

Gnetilniki so zlasti pomembni pri prvi košnji, ko so temperature pri nas nizke. Poleg tega pa lahko vsak gnetilnik nastavljaš po intenzivnosti in če ne rabiš gnetenja, gnetilnik travo samo razrahlja, nič ne pregnete. To pomeni tudi večjo hitrost košnje, manjšo porabo časa in energije. Valjčni gnetilnik razmakneš, od prstnega pa bolj odmakneš pločevino, ki zadržuje prehiter pretok trave (pretok sprostiš) in imaš praktično kosilnico brez gnetilnika. Tako da to sploh ni problem. V kritičnih časih, ko ni dovolj lepega vremena pa lahko gnetilnik pomeni mejo med dobro in slabo silažo. Mi smo lani 9. maja kosili za silažo (brez gnetilnika), ker ni bilo sonca, se ni dobro sušilo, pospraviti pa smo morali naslednji dan dopoldne, ker je že dež rosil. Na trajnih travnikih je šlo še nekako do 30% SS, na sejanih samo na 22. Povprečno je bilo SS v silaži 26%. Ob 4-kratnem mešanju. Kolega je rekel, da odkar ima gnetilnik, je tudi prva košnja brez problema ovela za silažo pri le nekaj več kot 22 stopinjah, v 1 dnevu. Prej pod 2 dni ni šlo. Tako da je razlika očitna.

Mehanizacija Miler je napisal/a:

V Sloveniji z gnetilnikom do 5% V Avstriji od 10-15 % V Nemčilji 15-25% V nemčiji tisti ki kosi z gnetilnikom ima večino sejane trave in velike površine. Privarčuješ eno obračanje; rabiš močnejši traktor in pa caa 5.000€ več za kosilnico.

_toni je napisal/a:

Ko je pokošeno preko gnetilnika, lahko na samo odpneš kosilnico, pripneš nakladalko, eden prej grabi in zadeva laufa. V bistvu v poletni vročini ni treba nič čakat, ampak vse poteka takoj eno za drugim. Gnetilniki so zlasti pomembni pri prvi košnji, ko so temperature pri nas nizke. Poleg tega pa lahko vsak gnetilnik nastavljaš po intenzivnosti in če ne rabiš gnetenja, gnetilnik travo samo razrahlja, nič ne pregnete. To pomeni tudi večjo hitrost košnje, manjšo porabo časa in energije. Valjčni gnetilnik razmakneš, od prstnega pa bolj odmakneš pločevino, ki zadržuje prehiter pretok trave (pretok sprostiš) in imaš praktično kosilnico brez gnetilnika. Tako da to sploh ni problem. V kritičnih časih, ko ni dovolj lepega vremena pa lahko gnetilnik pomeni mejo med dobro in slabo silažo. Mi smo lani 9. maja kosili za silažo (brez gnetilnika), ker ni bilo sonca, se ni dobro sušilo, pospraviti pa smo morali naslednji dan dopoldne, ker je že dež rosil. Na trajnih travnikih je šlo še nekako do 30% SS, na sejanih samo na 22. Povprečno je bilo SS v silaži 26%. Ob 4-kratnem mešanju. Kolega je rekel, da odkar ima gnetilnik, je tudi prva košnja brez problema ovela za silažo pri le nekaj več kot 22 stopinjah, v 1 dnevu. Prej pod 2 dni ni šlo. Tako da je razlika očitna.

Tole je precejšnje pretiravanje. V slabem vremenu tudi gnetilnik ne naredi čudeža. Najbolj realno je napisal že Mehanizacija Miler. Smo imeli tudi nekaj gnetilnikov na testu pa lahko samopotrdim njegove ugotovitve. Glede na to, da ste še številni nedolgo tega zagovarjali potrebo po 5 traktorjih na kmetiji, potem tisto obrčanje po košnji tako ni noben problem

Poleg že omenjenih slabosti (visoka teža in cena) je uporaba gnetilnika tudi problematična, če nas pred spravilom ujame dež. Zaradi močneje poškodovane povrhnjice so v tem primeru izgube dosti večje kot pa na negneteni krmi.
Drugače pa j uporaba gnetilnika smiselna predvsem pri sejani ljulki in lucerni, na naravni ruši njihove prednosti pridejo precej manj do izraza.
Pred leti je bilo velik ogvora o intenzivnih gnetilnikih, ki naj bi z močnim gnetenjem opazneje pospešili sušenje. Vendar ke bil predtavljen samo en prototip (če se prav spomnim Vicon) o katerem pa danes ni več ne duha ne sluha.

Zdravo,

imam eno vprašanje glede SIP in BCS diskastih kosilnic.

Odločamo se za nakup ene od teh dveh znamk, pa mi je prodajalec konkurenčne firme od teh dveh rekel, da obe, sploh SIP, postane po dveh treh letih uporabe zelo glasen in prične tresit, ker zobniki naj ne bi bili dovolj dobro fiksirani in se razrahlajo.

Ima kdo kakšno izkušnjo s tem?

lp

BCS 404 je tudi že nova zelo glasna...ima zobčenike v masti.

zanima me kje je prodajajo rezerne dele za vicon kosilnico v ljubljanski okolici . hvala za odg.